Resnica o Hugu Chavezu

Resnica o Yugotu Chavezu

vir: http://seven2521.tumblr.com/post/44705703326/analyst-estimates-chavezs-family-fortune-at-around-2

Nič novega ne vidimo pri trenutnem bolnem dogajanju po svetu. Levičarji spuščajo krokodilje solze ob novici, da je umro njihov preljubi vodja, drugi Tito, Hugo Chavez. Seveda boste povsod poslušali izmišljotine kako je končal revščino in skrbel za reveže. V resnici pa je šlo za klasičnega socialista, ki ni trpel konkurence in bolj uspešnih in inteligentnih od sebe, zato jih je dal pregnati in pokrasti. Reveži so dobili drobtine in neskončne doze levičarskega strupa, on sam si je pa uresničil mokre sanje vseh socialistov- dobil je neomajno moč nad soljudmi. Seveda, ko ima človek pod kontrolo vsako truplo v državi, pomotoma v njegov žep zaide tudi kakšen evro ali dva(e) (milijardi). Zelo fascinantno je, ko levičarji govorijo o neenakosti v bogastvu, a ob enem jih niti malo ne moti neenakost v politični moči. Še bolj tragično je videti večno mlade (po srcu) levičarske ”intelektualce”, ki na Chaveza projektirajo lastne fantazme. Tako kot so na Hollanda projektirali sanje o socialističnem prerazdeljevanju, tako sedaj lažejo sebi, da je Chavez izjemna figura, ki je končala revščino v Venezueli (kako bizarno se to sliši- končal je revščino v Venezueli! V Venezueli, pazite!). Ne zavedajo se, da so največji reveži prav oni, levičarski ”intelektualci sami. Materialna revščina ljudi po svetu ni nič, v primerjavi z duhovno revščino levih nihilistov. Medtem, ko smo že dobro masirali Naomi Klein, in defektno obnašanje socialistov, lahko sedaj ravno tako pokažemo dvoličnost kolektivistov. Medtem, ko se doma derejo kadarkoli pride do slabšanja stanja njihovih ljubljenčkov- ”kulturnikov”, njihovih medijev, njihovih univerz… so polni demokracije in pa pravne države, tolerance… Zanimivo, da se veselo požvižgajo na svobodo govora v Venezueli. To je, dragi bralci in bralke nič drugega kot dokaz kako nizkotno je lahko človeško obnašanje. Naj vas ne slepijo levičarski govori o zaščiti svobode novinarstva. Njim nasilje predstavlja težavo izključno takrat, ko se izvršuje nad njimi. Sicer jih prav malo briga za svobodo drugih ljudi, ki jo z veseljem pregazijo kot ščurke.

Medtem, ko se škodljivi slovenski novinarji tepejo po prsih v hvali tega diktatorja in delajo samoreklamo omenjajoč, da so ga nekateri celo v živo videli,  vam mi dajemo alternativne novice o Chavezu

še več o Chavezu

dobri dečko

  • Share/Bookmark

Naomi Klein je v šoku : uničevanje argumentov proti neoliberalizmu 2.del

Človeštvo je izstopilo iz stotisočletij teme in bede šele s pojavom žlahtne liberalne miselnosti v 18. In 19.st. Miselnosti, ki zahteva pokončnega in odgovornega človeka, ki je zmožen preseči spone plemenske miselnosti. Človeka katerega cilj je sreča in kreacija materije v vrednost. Pojav liberalizma je pomenil konec mistike in fantazij. Vsaj tako se je zdelo. Dokler niso nemški ”intelektualci” romantike pripravili protinapad. Njihov rezultat je bil Marx. Zdelo se je , da bo 20.st. miroljubno in polno svobode, trgovine in ustvarjanja. Vendar so mistični kolektivisti vseh strank pripravili reakcionistični udarec. Reakcije na dosežke razsvetljenstva so se pojavile v vseh totalitarnih režimih. Po vojni in po hladni vojni se je zdelo, da po vseh katastrofah sekularnih religij Marksizma znova prišel čas miru. Vendar tempirana bomba reakcionistov, ki negirajo človeški razum in zmožnost posameznika biti svobodnega se skriva tam, kjer rezultati in neprestani preizkusi s strani trga ne obstajajo- na fakultetah. Tam, kjer ni distinkcije med vsebino idej in njihovim rezultatom ali posledicam, saj papir prenese vse. Mistiki pravijo, da nič nima vrednosti in je vse odvisno od kota gledanja. Po njihovo je zadnjih 200 let izjemnega razvoja pot v propad. Pravijo tudi, da so humanisti in čuteči ljudje. Od tam prihaja tudi naša zvezda, ki se je odločila, da bo negirala človeške dosežke in napadala gospodarsko rast, razvoj in individualizem. Pradavni mistiki skrivajoči se v new age religijah in religijah prirejenih za ateiste se ne dajo. Pograbijo vse kar jim leži pri roki. Ko so delavci delali v krutih rudnikih so vpili, da je slabo. Ko delavci nakupujejo v velecentrih, vozije avtomobile, gledajo žajfnice na LCDju, potujejo po svetu z letalom pravijo, da so sedaj delavci tisti, ki uničujejo okolje in da so duhovno revni, ker ne berejo reveža Žižka. Pred krizo so mistično sekularni verniki govorili, da smo prebogati, debeli in duhovno revni. Sedaj, ko je povprečen BDP padel na raven leta 2004 nam mistiki in matematični geniji pravijo, da smo lačni. Ti reakcionistični mistiki katerih srčika misli prezira človeštvo in ljudi vidi kot bedna bitja podvržena ”primitivnim” okusom in željam trga pravijo, da je človek rak na Zemlji. Isti ljudje pravijo, da so duhovno in čustveno višja bitja od grdega Pinocheta, čigar prihod na oblast je v 15 milijonskem Čilu zahteval 2.883 smrtnih žrtev. Naomi Klein je svečenica tega mističnega gibanja in z vso silo napada ideje svobode. Pri tem je zelo agresivna, a neuspešna.

Joj, joj, joj Naomi!

Naomi Klein na čuden način vso svetovno lakoto in bedo pripiše kapitalizmu in trgom (ljudem v bistvu!) . Zanimivo je, da je revščina naravno stanje človeka. Bogastvo je tisto, ki se ga mora odkrivati in ustvarjati. Ne more se ga kar tako po socialistično deliti, ker pač ne rase na drevesu. Zato so ljudje pogosto v zmoti, ko govorijo o nizkih plačah industrijskih delavcev v 19.st. Ljudje ne jemo plač, uporabljamo dobrine, in v revnih državah, kjer dobrin ni, lahko natiskamo milijone papirnatega denarja- revščine to ne bo spremenilo niti malo. To površno nerazumevanje in napačno insinuiranje na čustva bralcev in gledalcev(naredila je celo film a laLeni Riefenstahl ) lahko naredi zelo groteskno sliko v glavah ljudi, češ, da je svet v časih mistike bil prekrasen kraj vilinov in grških bogov- potem pa so vsi postali lačni s prihodom kapitalizma. Nasprotno, problem revnih držav je , da kapitalizma nimajo. Ponuja nam nekaj hipotez, ključnih premis njenega ”razmišljanja”: Neoliberalne reforme naj bi se širile v krizah, ker jih potrebujejo saj so ljudje preusmerjeni od dogajanja, kršitve človekovih pravic so nujne za implementacijo nepopularnih reform, neoliberalne reforme so ustvarile bogastvo v rokah peščice, ostali pa hirajo na dnu. Vse tri premise so napačne.

Na svoji spletni strani Kleinova oglašuje ( ja po neoliberalno) svojo knjigo kot neposreden  napad na korporatistično ideologijo in njene intelektualce. Zlobko je po njenem intelektualni genij in heroj svobode Milton Friedman. Pri tem njemu pripisuje pomen in izjave, ki jih nikoli ni imel. Pri tem bralce pusti v besu, besu, ki je ustvarjen na ad hominem diskreditaciji Friedmana. Kasneje je v debati z Johanom Norbergom nekatere trditve vzela nazaj!, on je namreč napisal dolgo masažo kritike njene knjige http://www.cato.org/pubs/bp/bp102.pdf .

Njena knjiga je mastodonsko delo, ki je napisano na slabem pisunskem izhodišču avtorice- češ , da bo z rastjo informacij, podatkov in sklicevanj na trilijone virov dosegla znanstven in visoko intelektualen izdelek. Dolžina in množina ne naredita kakovosti. Manjka ji koherentna misel, in hipoteza, ki bi jo lahko testirala in primerjala z dokazi. Nekaj z zdravo pametjo skreganih trditev smo analizirali že zadnjič, problem je, da največkrat ne poda niti natančne analize vzrokov in posledic določenih politik. Pri tem skače sem ter tja, in kot že povedano zadnjič- strelja vsevprek misleč, da od ”milijun metaka- jedan bude dobar”. Navajanje neoliberalizma kot vzroka za revščino po svetu je samo primer absurdnosti, kjer ne poda nobene analize stanja v določenih časovnih dobah v razponu več deset ali sto let, da bi bralci morda videli, ali je bila Afrika res nekoč Las Vegas- a je potem s prihodom neoliberalizma postala….Afrika.

Prvi: Njena intelektualna zgodovina je napačna. Drugič: Uporaba resničnih podatkov in pravih informacij je poponoma zavajujoča, če je napačno interpretirana in povezana. Kar zanjo še kako velja. Tretjič: Njena teza med povezavo odpiranja trga in kršenja človekovih pravic je nepravilna. In še četrtič, njeno ekonomsko ne/razumevanje je pošastno/neobstojoče. Ko enkrat vse to izluščimo, težko sploh še kaj ostane.

Danes bomo masirali njene nepoštene izjave o Čikagu in Friedmanu:

Popolnoma napačno je trditi, da je Čikago free market raj za desnuharje. Zanimivo , in popolnoma v nasprotju z bizarnimi vtisi, ki jih Naomi vzbuja pri bralcih, je Čikago zelo raznolika univerza, kjer je ven prišlo polno edinstvenih idej. Friedmana navaja kot  protagonista te nevarne šole, vendar zgodovina Čikaga in intelektualnega razvoja misli, sega nazaj v konec 19.st. Pri ničemer ne gre za nikakršno zaroto, saj se je na Čikagu venomer gradila zelo mavrična in pisana paleta znanstvenih idej. Friedmanovo razmišljanje je bilo najbolj pod vtisom velikanov kot so Frank Knight, Jacob Viner in Henry Simons. Zanimivo, vendar med temi tremi tipi, bi težko našli veliko podobnega. Očitanje ideološke dogme Čikagu je skrajno napačno, Friedmanova žena Rose, ki je tudi sama bila doktorska študentka pri Knightu, je rekla, da bi se Viner in Knight težko bolj razlikovala pri pogledih. Že mnogo pred Friedmanom je bila zelo živahna intelektualna scena na Čikagu. Poglejmo, kaj je Friedman rekel o Čikagu:  Friedman describes the intellectual atmosphere of the University in the 1930s as one characterized by “an atmosphere of a search for truth” unencumbered by social niceties or deference based on anything other than “the cogency of an argument” (Friedman and Friedman 1998:35). The Chicago School described by the Friedmans and by other scholars is an environment characterized by scholarly rigor and supreme tolerance, where the only price of admission was a cogent and robust argument. Rose Friedman describes this with respect to Jacob Viner’s approach: “In Viner’s hands, economic theory was a coherent set of tools, to be used with care and the utmost attention to logical rigor, but to be judged primarily by its usefulness in understanding and interpreting economic events” (Friedman and Friedman 1998:36

Vsi, ki so pustili pečat na Čikagu se univerze spominjajo kot dinamično intelektualno okolje, kjer nihče ni bil varen pred kritiko, in je štel samo robusten argument. Ta raznolikost Čikaga je lepo vidna v izjavi nobelovega nagrajenca Georga Stiglerja leta 1964 med predsedniško kampanijo Goldwaterja in Johnsona:

“The Chicago department was the only department in the country that could readily staff a Council of Economic Advisers for either Johnson or Goldwater. Many others could do so for Johnson; a handful could do so for Goldwater; but no other for both.”

Dovolj je že to, da se prepričate o polnosti idej na youtube, in kliknete predavanje iz Law School, o iluziji prostega trga, ki ga vodi eden najbolj priznanih strokovnjakov za Foucaulta. Tudi najbolj znameniti keynesianski ekonomist po Keynesu prihaja iz Čikaga- Paul Samuelson. Čikagovi oddelki za ekonomijo pravo ali sociologijo so najbolj plodni družboslovni kraji, ki obstajajo.

Ali je Čikago najboljša univerza za družboslovje na svetu?

S Čikagom je posredno ali neposredno povezanih največ nobelovih nagrad za ekonomijo, katerekoli univerze sveta. http://www.uchicago.edu/about/accolades/22 . Dovolj je že samo, da obiščete njihov kotiček nobelovih nagrajencev za ekonomijo. Prav tragično je, da se diplomirana novinarka drzne napadati in celo izjaviti! ( v predavanju o Doktrini Šoka) , da je njen namen dregniti v intelektualen pomen Čikaga. Tudi Čikagovec Barrack Obama je prejel nobelovo nagrado. Levičarsko nagrado sicer, ki dokazuje, da fant namesto možganov uporablja srčka za mišljenje- vendar nagrada za Čikago je kljub temu.

Ali je imel Allende tudi Čikago Boyse!!!

Točno tako, dragi bralci in bralke. Čikago je tako vrhunska ustanova, da kreira nove ideje kot tovarna. In pri tem je njen zaščitni znak raznovrstnost- nekaj česar ne moremo trditi za slovenske slonokoščene ideološko zaprte ustanove v naših super humanističnih fakultetah. Iz Čikaga je prihajal tudi profesor na tej univerzi, najbolj znamenit marksistični ekonomist Oskar Lange. Nad njegovimi idejami je bil nadušen celo Stalin, in seveda tudi Allende kakopak, dva človekoljuba skupaj. Svoje ideje je baziral na čikaški neoklasični teoriji, socialistično ekonomsko teorijo je razvil iz neoklasičnih predpostavk. Pri čemer je razvijal modele planiranja, kjer bi država mimikrirala trg, naredila nekakšen market socialism. Iz teh teorij je ven prišla bizarna ideja Cybersyna- poizkus Allendeja, da bi iz ene sobe super planerjev računalniško vodili celotno družbo- kiber planiranje. Medtem, ko levičarski geniji vpijejo čikago, čikago in tisti malo bolj artikulirani tečnarijo kako je neoklasična ekonomija enaka neoliberalizmu- je za njih Oskar Lange lep dokaz, kako neoklasična ekonomija še nikakor ne pomeni free marketa. In ob enem bi se lahko zamislili kam bi vodile nore ideje Allendeja o popolnem planiranju družbe. (Ne,ne, to ne bi bil nasilen totalitarizem- ker bi sistem bil namenjem ljudstvu in ne kapitalu). In še to; Iz univerze Čikago so prišli praktično vsi glavni tokovi pravne in ekonomske misli. Levičarska behavioralna ekonomija je mnogo prodorov naredila prav na tej univerzi, od koder prihaja tudi Obamov svetovalec Cass Sunstein in pa Austan Golsbee. Prav tako so vsi tokkovi Law and Economics doma iz Čikaga, kjer je miselni preboj v našem razumevanju posledic zakonov naredil Friedmanov tast Aron Director. Medtem, ko je Friedmanov sin David Friedman (doktorat iz kemije in fizike, prav tako čikago) prav tako inovativen ekonomist v pravni sferi. Kje vse so Friedmani kajne? Čudno se mi zdi, da naša genialka ne izzove kakšnega geeka iz dinastije Friedman ali pa morda katerega od neštetih nobelovcev Čikaga. Očitno je samozavest velika samo pred bataljonom ekonomsko nepismenih neosocialistov.

Njeno popolno nerazumevanje intelektualne zgodovine je prav razvidno, ko F.A. Hayeka, nobelovega nagrajenca navede kot Friedmanovega učitelja (haha), in bizarno kot njegovega guruja. Medtem pa Hayek samo potrjuje moje navedbe o pisanosti akademikov na čikagu, saj drži, da je bil nekaj časa član univerze, prav tako drži, da je imel enake politične poglede na svobodo- vendar nikakor ne drži, da bi bil v intelektualnem smislu in pogledih na ekonomsko znanost kakorkoli blizu Friedmana. Pripadal je namreč Avstrijski šoli- in ne temu, čemur Kleinova pravi Čikago. Friedman sam kot svojega intelektualnega mentorja navaja Arthurja Burnsa iz univerze Rutgers. Celo svoje zgodnje študiranje na Rutgersu in profesuri na Columbiji navaja kot intelektualno-vplivajoče najbolj pomembno obdobje zanj- pomembnejše od let na Čikagu.

Uničenje bizarne teorije o ekonomskem razvoju

Njena teza je , da free market reforme rezultirajo v uporu ljudi in se težko sprejemajo skozi demokratičen proces. Vsi, ki ste pozorno prebrali našo prejšnjo analizo ”neoliberalizma” veste, da je to bizarna trditev. Kako lahko levičarji ne vidijo pomembnih dejstev:

  1. Zelo močno povezavo med odprtostjo trga in pa demokratično ureditvijo
  2. Da so avtoritarne države v veliki večini veliko bolj socialistične in netržno usmerjene (edina izjema je Hong Kong- ki se ima zahvaliti za svojo blaginjo imperialnim Britancem, ne pa Naominemu ljubljenčku Mao Klavcu Zedongu)
  3. In da so izvajale tržne reforme ravno države, ki so bile najbolj ekonomsko stagnirajoče zaradi welfare state ideologije, in da so vse te reforme potekale v najbolj zrelih demokratičnih državah

Torej kako je lahko nekdo tako slep, da edin primer, ko se je diktator odločil ustvariti mirno in na ustavi temelječo družbo (Čile) , postavi kot pravilo vseh diktatur! Diktature so že po definiciji velik bolj nagnjene k planirani ekonomiji, saj v naravi diktatorjev bije socialistično-vojaško srce, ne pa srce poslovneža, trgovca. Nič ne pove tudi, da je Pinochet spremenil ekonomsko politiko, šele po nekaj letih , ko je že bil na oblasti. Sprva je vladal tako kot vsak diktator pač vlada. Ekonomske svetovalce je poklical ravno zato, ker politika reševanja inflacije in hudih pomanjkanj na trgu zaradi regulacij cen pač ni delovala. Čile se je soočal s popolnoma objektivnimi razlogi za probleme, in ekonomisti so jih rešili tako kot se reši vsako inflacijo. Implicitno v njenem modelu je , da socialna demokracija pelje do stabilne rasti in enakosti. Poanta Friedmana , Hayeka in ostalih je pa ravno v tem, da so mešano-tržne ureditve na dolgi rok zelo nestabilne, in vodijo v politične konflikte in ekonomske težave. Kratkoročna darilca, ki jih pravljičarji ponujajo ljudem, ustvarjajo družbo boja pri koritu namesto družbe boja za napredek in odličnost na trgu. Socialne države torej niso nič drugega kot droga, in kot pri vsaki odvisnosti tudi tu zavedanje slabosti socialne države ni dovolj, da bi šli na pravo pot. Ta nezmožnost videnja posledic na dolgi rok je zares obupna. Če je Allende želel spremeniti Čile v Kubo, bi to na dolgi rok nedvomno pomenilo veliko večjo škodo za človekove pravice, od začasnih zločinov Pinocheta. Pri tem navaja Friedmanovo izjavo iz Kapitalizma in Svobode, češ da se kriza nujna za spremembe. Zopet je zavajala bralce, saj ni povedala konteksta v katerem je to modro misel povedal. Bilo je ravno v času, ko je bil free market predsedniški kandidat Barry Goldwater poražen. Friedman je ta poraz primerjal z zmago Reagana 15 let kasneje. In modro je ugotovil, da je Reagan zmagal zato, ker se je politična klima v ZDA močno spremenila. Spremenila pa se je zato, ker se je ekonomska realnost, ki jo ljudje neposredno občutijo spremenila. Zato so volili drugače, čeprav sta imela oba enaki sporočili. Nauk je za vsakega normalnega človeka jasen: Ko gre ljudem dobro, nimajo nobenega motiva za spremembe, zato ljudje spreminjamo svoje življenje, volilne preference, nakupovalne preference- takrat ko nam sedanje stanje pač ni všeč. In namerno napačno interpretiranje Kleinove zgolj zato, da bi imela več profita pri prodaji knjige je zelo podlo dejanje. Friedman nikakor ni odobraval nasilnih prevratov, saj kot sem omenil- mora  volja po spremembi priti od ljudstva. Friedman je eden redkih predstavnikov intelektualcev, ki je toleranco do ljudi vedno dajal na prvo mesto. http://www.youtube.com/watch?v=JSumJxQ5oy4. V tem video Friedman briljantno odgovori na vprašanje novinarja, kaj bi naredil, če bi imel možnost odločati o svetovnih zadevah. Še predno novinar konča vprašanje, Friedman reče da ne bi naredil ničesar, saj nikoli ne bi želel odločati. Če si ljudje želijo socializma in jih ne moremo intelektualno prepričati o drugem- potem naj imamo socializem, jaz se bom zavzemal za svobodo, nikakor pa nočem odločati namesto drugih. Friedman je dvakrat dobil ponudbo Universidad Catholica iz Čila, da bi prejel častni doktorat. Obakrat je zavrnil. S Pinochetom se je pogovarjal samo 45 minut, in v Čilu je imel samo dve predavanji študentom. Zanimivo, a fascinantno: govoril je o krhkosti svobode, in kako lahko ta hitro pripelje do nasilja, ako politiki niso dovolj tolerantni. Trdil je, da če čile izvede tržne reforme, bo le ta svoboda rezultirala v postopnem manjšanju politične nesvobode in eventuelno pripeljala do demokracije. Točno to se je tudi zgodilo. Čile je edina država, ki ima enako ustavo kot jo je sprejel njen diktatorski predhodnik, kar pomeni da je bil Pinochet tako moder, da je znal brzdati svoj ego in je državo pripravil na demokratične čase. Sam je odstopil po nezaupnici levičarske opozicije Movimenteo Democratico- zopet, dovolj moder da je videl potrebo po nekonfliktnosti, če to le mogoče. Zanimivo in nikoli omenjeno s strani princeske skrajnih levičarjev je dejstvo, da so bili v Čilu po Pinochetu večinoma voljeni socialistični predsedniki. In čisto vsi so tržne reforme Pinocheta celo nadaljevali, vključno z izjemno pokojninsko reformo Joseja Pinere, zaradi katere danes čilenci ne poznajo sovraštva in izgredov na ulicah- tako kot to pozna Evropa, ki se sooča s kolapsom pokojninskega sistema.

Še posebej žaljivo do bralcev je Naomino naivno prepričanje, da bi Allende naredil krasen uspeh, če bi ga vsaj vsi poslušali in plesali po njegovih vižah. To je nekako tako kot, če bi po srednjeveško izganjali hudiča iz ljudi tako, da bi jih v to prisilili- potem ko bi se pa upirali, pa bi rekli, da bi bilo vse dobro, če se le ne bi pacient upiral. Takšen poizkus na ljudeh je želel narediti naš cybersyn planer Allende. Seveda je bil s 36% odstotki demokratično izvoljen (ali je naključje, da je enak odstotek dobil tudi Hitler?)  a to še ne pomeni, da je bilo izvajanje nacionalizacije nekaj demokratičnega. Če bi bilo- mu je ne bi bilo potrebno izvajati, kajne Naomi? Naomi prav tako ne pove, da je bil Pinochet tudi legalno postavljen kot vojaški odposlanec države, da bi rešil neustavne odločbe in politike Allendeja. Pinochetu je dalo pooblastilo ustavno sodišče, njegova ravnanja niso bila neustavna, saj je moral ravnati v interesu varovanja državljanov. Tu si lahko predstavljamo primer podoben vojni. Tudi v vojni mora država poskrbeti za varnost državljanov, in pri vojaških spopadih metki nimajo oči. Kolateralna škoda in žrtve so nujne- vprašanje je kako velike so proporcionalno. Zanimivo je , da se naši levičarji toliko ubadajo s od ustavnega sodišča pooblaščenim Pinochetom, medtem ko ploskajo Jugoslaviji. Tito je absolutno in relativno gledano odgovoren za veliko večje število smrtnih žrtev- vendar če je cilj pravi…. Kar je bilo pri Pinochetu neustavnega je bilo njegovo nadaljne vladanje, saj zato ni imel pooblastil. Medtem, pa Naomi daje lažen vtis, da so bile smrtne žrtve Pinocheta nekakšni Mary Poppins in inkarnirani levičarski Jezusi, trpeči za grehe Pinocheta. Seveda to ne drži, Pinochet je ščitil ljudi pred Allendejevimi paravojaškimi, nelegalnimi in nasilnimi tolpami, ki so na silo izganjale ”neprave” elemente ljudi iz države. Kaj mislite, bi Naomi naredila, če bi neoliberalci ponoči prišli v njeno hišo in jo zažgali, rekoč, da privatne lastnine tako ali tako ni? Ali mislite, da bi naša milfica gledala križem rok, ali pa bi morda uporabila vsa sredstva pri roki, da se ubrani pred neoliberalnimi uničevalci? Ali bi morda izkoristila vsa pravna sredstva, da zaščiti svojo lastnino? Khm, glede na njene bizarne predpostavke, da karkoli commandante Allende zaukaže- to morajo ljudje z zlaganimi komunističnimi nasmeški sprejeti, bi moralo držati, da se ne bi upirala nasilnim roparjem. Pač , kaj moremo ljudje, ti desničarsko-meščanski pohlepneži so tako nori, da ne želijo podariti svojega premoženja od ljudstva in Boga izvoljenemu Allendeju- zato jih je potrebno podučiti. In samo mojster kačjeustenja in zlorabe bralcev je tako sposoben, da ;

  1. Najprej trdi, da so neoliberalne reforme nedemokratične (smo že pokazali, da je največ neoliberalizma v demokracijah)
  2. Potem trdi, da je bilo Allendejevo vladanje popolnoma demokratično (kar bi pomenilo, da je tudi Hitler vladal demokratično- vendar to ne bi naredilo tako bojevitega vtisa pri mladih ubogih žrtvah, ki berejo ta Goebbles učbenik)
  3. Nato trdi, da je vladanje Pinocheta proti človekovim pravicam
  4. Iz tega ”izpelje”, da je pa Allendejevo vladanje bilo raj za človekove pravice
  5. In za konec še vsakogar, ki brani samega sebe in svoje bližnje, v popolni maniri z najhujšimi zločinci označi za sovražnika ljudstva

Pa naj še kdo reče, da naša princeska pripada ”progresivnemu” gibanju, baje tistih levičarjev, ki niso tako kruti- kar je že samo po sebi oksimoron, saj država pomeni nasilje in silo, in prav malo pomembno je, če te domov pride počit Stalin z armado, ali pa simpatični brko Allende, ki te ubije…”nežno”. In prav malo pomembno je, če se antičloveški nasilneži preoblikujejo v stranko prijaznih atov in babic TRS, lepo kačjeustijo pred TVjem in ti potem zaprejo podjetje za katerega si garal celo življenje rekoč , da ne izpolnjuje okoljskih standardov(ki so se jih seveda spomnili kar oni sami). Zaključek tega argumenta: Upor Pinocheta in podpornikov je bil edino moralno dejanje možno v danih razmerah. Pri Pinochetovem umoru je šlo pravzaprav za obrambo človekovih pravic. Če Naomi Klein to zanika, lahko naredimo neoliberalci sociološki eksperiment in jo demokratično posilimo in demokratično vzamemo hišo in demokratično vzamemo copyrights  in dobičke od njene knjige(ali ste morda opazili kako so levičarski umetniki-mnogo med njimi so sicer zelo dobri, bolestni zagovorniki intelektualnih pravic?).

Reševanje socialističnih ekonomskih grozot

Zaustavljanje inflacijske spirale seveda nujno privede do recesije, saj se v času večanja mase denarja in regulacij na trgu večajo slabe investicije. Te investicije morajo biti slej kot prej likvidirane. Ekonomist Von Mises je lepo pokazal ,da monetarne injekcije države rezultirajo v distorzijah cen, in to privede do tega , da podetja in potrošniki investirajo svoj kapital v neproduktivne sektorje in panoge. Ko se začnejo kazati znaki recesije (ki je v resnici znak zdravljenja) se države tega zavedajo, a se ustrašijo ustaviti inflacijo, zato tiskajo denar še naprej, kar začasno preslepi ljudi. Prav to se je dogajalo v čilu za časa Allendeja in v začetku vlade Pinota. ”Šok” terapija v čilu je povzorčila kratkotrajno recesijo, saj so se morala produkcijska sredstva preusmeriti iz popolnoma zablodelih panog. Inflacija je padla in čile je začel rasti naslednje desetletje z več kot 7.5% rastjo letno. Čikaški dečki Pinocheta so inflacijo iz neverjetnih 700% leta 1974 obrzdali na manj kot 10% samo 8 let kasneje. Friedman v spominih govori, da se na tistem kratkem sestanku s Pinochetom spomni, da je govoril o šok terapiji, ki mora biti gradualna. Pravi, da je bil Pino zelo sprejemljiv za spopadanje z inflacijo in nizko gosp. aktivnostjo, vendar je bil vidno pretresen, da bi lahko spopadanje z inflacijo povzročilo kratkoročno povečano brezposelnost, in da je to dejstvo, ki je neizbežno , če se želi rešiti stvari.

O strpnosti in miroljubnosti Allendeja lahko pove naslednje ekonomist, ki je bival v Čilu Larry Sjastaad: Allende’s militia conducted a vicious war against its adversaries, including the economists at [Universidad Catolica de Chile]. “The situation was totally insane,” Larry Sjaastad, the Chicago economist who was in Santiago in those days, remembers, “with, for example, the salaries being blocked for all economists thought of as anti-socialist.”

Kaj pravi Friedman sam o Pinotu in čikaških dečkih: Allende’s regime nationalized numerous industries. Civil unrest created conditions in which a violent overthrow was possible. Allende’s reforms ignored predictable responses to incentives. Letelier (1976) referred to the predictable emergence of hoarding and black markets as “sabotage” even though artificially low prices naturally lead to hoarding and black markets. Pinochet led a violent revolution that overthrew the Allende government and installed a military junta. However, it was only after the junta’s policies failed that they turned to the Chicago Boys (Friedman and Friedman 1998:398).

Naslednjič sledi še primerjava med ravnanjem z nasprotniki pri Allendeju in pa Pinotu, pri čemr je potrebno vedeti, da nasilje proti nasilnim gverilcem ni nič drugega kot samoobramba. Sistem – tudi Allendejev, še ni nedemokratičen (četudi je socialističen) , če ne izvaja nasilja ali pregona nad tistimi, ki se z režimom ne strinjajo in so nenasilni. Seveda, ne eden ne drug pri tem nista bila angela.

van Overtveldts, Johan. 2007. The Chicago School: How the University of Chicago Assembled the Thinkers Who Revolutionized Economics and Business. Chicago: Agate.

Friedman, Milton and Rose D. Friedman. 1998. Two Lucky People. Chicago: University of Chicago Press.

Carden, Art, Joshua C. Hall, and Robert A. Lawson. 2008. Truthiness and Torture in The Shock Doctrine. Preliminary Draft: Rhodes College, Beloit College, and Auburn University

dobri dečko

  • Share/Bookmark

Naomi Klein je v šoku! Uničevanje argumentov proti neoliberalizmu: 1.del sage

Danes se bomo poigravali z diplomirano novinarko in nobelovo nagrajenko za fiziko Naomi Klein. Premasirali bomo njene trditve, predvsem v knjigi Doktrina Šoka.

  1. Trditev: Neoliberalizem se je širil v krizah in le te izkoriščal za nepriljubljene reforme!

Najbolj bizarno je , da nekaj takšnega reče oseba, ki podpira socialistično ideologijo. Namreč zgodovina socialističnih režimov kaže ravno na to, da so nastajali z državnimi prevrati in revolucionarnimi puči. Še več, revolucija je sestavni del radikalno levičarskih ideologij. Če samo ošvrknemo nastanek Sovjetske Zveze in prihod Boljševikov, nasilje nad Menjševiki in Belogardisti, in pa za našo novinarko kruto dejstvo, da so Boljševiki prišli na oblast v času KRIZE potem vidimo totalno norčevanje iz možganov bralcev v njenem mastodonskem pamfletu. Bizarno od bizarnosti same je , da so veliki navijači te intelektualne po(lo)mije mnogi naši partizanski salon levičarji ala Marcello Stefanchich hunior. Zanimivo zato, ker prav vsi opravičujejo socialistično Jugoslavijo in ob enem očitajo zlobkotu Pinochetu, da ni demokratično prišel na oblast. Zanimivo vendar kruta dejstva nam povedo, da so bili KP minorna strankica pred vojno, in da so bili DEMOKRATIČNO izvoljeni desnuharji SLSa v gromozanski večini z več kot 60% glasov ljudstva- ki je bilo seveda takrat zavedeno, zato je prav, da so ga komunisti podučili, ni pa prav če njihov ljubljenček Allende izgubi žezlo. Seveda je kruto, da je naša intelektualka pravzaprav s tako trditvijo pokopala svoje socialiste. Namreč že sama srčika socialistične literature, šok in teror nad ljudmi postavlja na piedestal in osrednjo nalogo od ljudstva ”izvoljenih” planerjev. Brez nasilja in izgona ”napačnih” segmentov družbe, le ta ne bo nikoli zares socialistična, delavska . Prihod Castra na oblast, nasilje Rdečih Kmerov in reka krvi Pola Pota, nastanek diktature v S.Koreji, Sovjetska Zveza, Socialistična Jugoslavija, Komunistična Kitajska z Velikim Skokom Naprej in Maom Zedongom, Ukrajinska velika lakota , ljudje s čolnov http://en.wikipedia.org/wiki/Boat_people …. Da dragi dečki in deklice- vse to so le mičkeni utrinki dih jemajočih utrinkov človeške zgodovine, ki so jih namerno ali pa kot posledice totalno zgrešenih levih ideologij zagrešili socialistični režimi po vsem svetu. Žalostno je, da teh katastrof seveda naša znanstvenica niti ne ošvrkne. In vsakdo, ki ga skrbi za svoj intelekt bi se moral vprašati, kako je lahko nekdo tako propagandno-pisunsko izurjen, da  najbolj normalno državo v JA- Čile prikaže kot najhujši košček Zemlje? Ko Naomi Klein daje demokratično odločanje ljudi kot nek sveti ideal, ki ga je Pinochet prekršil se človek resno vpraša ali je ta ženska sploh mentalno zdrava oseba? Zakaj zgolj enemu režimu očita prijeme, ki so identični prijemom ideologije, ki jo sama zagovarja? Kot bi rekla Ayn Rand socialistom: Blank out! Zakaj očita nepriljubljenost neoliberalnih reform, in pa nedemokratičnost kot najhujše zlo- ko pa je ravno nedemokratičnost zelo pogost način reševanja človeških odnosov, in nedemokratičnost ni v ničemer nenavadna? In zakaj naj bi bilo demokratično odločanje-50+ odločajo o 49) o življenju v družbi sploh nekaj dobrega? Dekle je pač narobe razumelo razliko med totalitarnimi državami in pa avtoritarnimi državami. Totalitarne so pač veliko bolj- khm, totalne in vseobsegajoče. Za avtoritarne države je prav tako značilno ,da so koruptivne in zelo protekcionistične in zaprte. Ena redkih izjem v zgodovini- Čile, je našo deklico zelo zmotil. Ali bi naša intelektualka tudi tako nadležno vpila za demokratično odločanje, če bi 51% ljudi reklo, da se mora prepovedati levičarstvo, saj je to dokazano mentalna bolezen, dokaz so pa našli psihologi, ki so z 51% izglasovali, da je levičarstvo čisto zares mentalna bolezen, in da je zdravilo zanjo dosmrtno prebivanje v knjižnici polne s free-market literature in ekonomije za levičarske telebane, kar so izglasovali ekonomisti z 51% glasov? Ali pa bi se Kleinova v tem primeru morda sklicevala na čikaške in neoliberalne argumente o neodtuljivih pravicah posameznika in svobodi le tega pred prisilo? Zopet, Blank out Naomi! Smešno je, da se je ravno kot reakcija na totalitarne socialistične režime v bolj normalnih angleško govorečih državah v 30ih letih pojavilo gibanje Democratic Socialism- ki si je takšno ime podalo ravno zato, ker socializem seveda po svoji naravi in ciljih nikakor ni demokratičen. In temu gibanju je pripadal tudi George Orwell, velika ikona liberalcev, ki je bil eden redkih socialistov, ki je znal opaziti velike pomanjkljivosti v socialistični ideologiji in njeno totalitarno naravo. Dragi bralci in bralke, več kot očitno je, da obtožbe Naomi Klein o krizah in širjenju neoliberalizma prihajajo iz izrazite pristranskosti pisunke, in niso osnovani na nikakršni poglobljeni analizi  politične teorije socializma ali liberalizma, in da je pri svojih obtožbah izrazito pristranska in dvolična. To kaže, da jo demokracija kot taka seveda bolj malo briga. Kar pa jo briga pa je boj proti kapitalizmu. To je seveda napačno, saj takšna neintelektualna drža rezultira v kontradiktornih argumentih, ki jih le ta strelja zgolj zaradi užitka streljanja in boja proti, ne pa iskanja resnice in predstavljanja dejstev bralcem.

  1. Razbijanje argumenta nepriljubljenosti in lakmus papir priljubljenosti socialne države

Kar se tiče ne/priljubljenosti reform: Mar ne drži, da socialisti sploh ne bi potrebovali obdavčevati in regulirati ljudi v tolikšni meri(kot nas sedaj), če bi njihove reforme bile priljubljene? Mar ne drži, da ne bi bilo nobene potrebe po tem, da država izvaja ‘’socialno” državo- in s prisilo jemlje sredstva za njo, če bi bila socialna država zares tako popularna med ljudmi, da bi jo bili le ti pripravljeni prostovoljno financirati? Če bi bili vsi socialistični podvigi, ki jih preko aparata prisile države želijo socialisti vsiliti ljudem res tako krasno popularni med ljudmi- potem jih socialistom ne bi bilo potrebno izvajati preko državnih groženj??!! Davke bi enostavno pobirali tako, da bi prostovoljke pionirke ala Naomi Klein kobacale naokoli in spraševale socialne države željne ljudi, koliko  bodo kaj dali v cerkveno, ups državno malho. Vprašajmo se ali bi Švedska in Slovenija s prostovoljci socialisti napraskali toliko sredstev kot Švedska in Slovenija s plačanimi dacarji in policisti, trkajočimi s puškami na vrata davkoplačevalcev. Če je odgovor negativen, le to pomeni, da ljudje v resnici ne ljubijo socialne države čisto tako zares, zares resnično kot v emocionalnih govorih pridigajo. Blodnje socialistov o tem kako imajo vsi ljudje radi socialistične pravljice in kako nihče ne mara grdih, brezčutnih ekonomskih teorij in ukrepov lahko enostavno preizkusimo. En način je zgoraj navedeno vprašanje, čemu je potrebno socialno državo financirati preko države, če pa jo imamo vsi tako radi, in se vsi zavedamo njenih čudežnih učinkov za srečo vseh. Seveda je govoričenje poceni reč, saj znajo govoriti tudi celo opice, vendar misliti in potem govoriti znajo samo ljudje-nekateri. To vprašanje je ekvivalent primeru ko fant reče, da svoje dekle ljubi bolj kot vse na svetu in bi za njeno življenje dal vse. V ekonomiji se vrednotenje posameznika za različne stvari enostavno preveri z opazovanjem njegovih izbir in dejanj. Torej, če damo fantu na glavo pištolo in mu rečemo , da ima izbiro med življenjem svoje najdražje in pa svojim levim(ja levim) očesom, iz njegove reakcije pač lepo vidimo kaj mu je dražje. Ker bi velika večina izbrala oko, potem vidimo, da je cena očesa>od cene dekleta. Grdo, a resnično. Enako lahko ukinemo državo in vse davke in gremo ljudi spraševati koliko so pripravljeni vreči v pušlc za našo prekrasno zdravstvo, sodstvo in politično elito. Ali mislite, da ko bi enkrat ukinili naš DZ, da bi ljudje prostovoljno metali denar za ponovno ustoličenje države?

Napačno namreč je, da neoliberalne reforme gledamo zgolj skozi prizmo levo/desno pri čemer levičarji izvajajo pravo strahovlado nad javnim mnenjem, nekakšen družbeni pritisk, oz. kot sami radi očitajo svojim nasprotnikom, argument moči in ne moč argumenta. Namreč, če damo izjave neosocialistov(vedno se rojevajo novi rodovi socialistov, zato so vsi NEOsocialisti) pod test resnice, vidimo njihovo majavost in ideološko pristranskost, saj so obsedeni s paranojo nad desničarji, kar jih zavira k treznemu mišljenju s sivimi celicami namesto uporabi hipotalamusa. Gledajoč namreč javno porabo kot odstotek BDPja v zadnjih 200 letih vidimo, da se je le ta konstantno povečevala in ne zmanjševala. Vidimo tudi , da 80ta leta niso prinesla drugega kot stagnacijo javne porabe, nikakor pa ne zmanjševanja.

levičarske fantazije o neoliberalizmu, moramo vedno dati pod test resnice.

Kaj sploh je neoliberalizem?

Gledajoč na politično realnost, neoliberalizem pomeni odgovor politike na težave keynesianskega gospodarskega modela, ki je vladal od 30ih in do 70ih let 20.st.  Težave, ki jih je le ta imel predvsem z kontradiktornostjo stagflacije, ki je keynesianski modeli niso uspeli pojasniti, saj so zahodne države v 60ih prišle v veliko stagnacijo z nično gospodarsko rastjo in inflacijo ob enem. Države so še vedno dajale ”drogo”- inflacijo v trge kot upanje za čudežen skok aktivnosti. Vendar neoliberalne reforme so pač pojasnile vzroke za težave in dejansko so države bile nezmožne reševati nizko gospodarsko aktivnost in visoko brezposelnost z keynesianskimi ukrepi povečevanja inflacije in pa državnega trošenja. Kritiki neoliberalizma se pač ne zavedajo, da se vsaka kritika pojavi kot odgovor na neko stanje, ki v kolikor bi bilo popolno kritike ne bi potrebovalo. In to velja za vsako pozicijo, ne glede na orientiranost. In naša novinarka pač greši temeljno napakico vseh levičarjev, da sama sebi laže, da je bilo stanje v Evropi, Zda ali Čilu pred ”neoliberalnimi” reformami kot v nebesih, in da smo čikaški dečki prišli tja, ker ne maramo ljudi in smo jim želeli uničiti žurko, saj uživamo v sadizmu. Takšna skrajno neintelektualna pozicija je prezira vredna, saj nasprotne argumente a priorno zavrže kot debate nevredne, saj naj bi bil nasprotnik pač zloben ali podkupljen od korporacij in na tak način seveda gospodična hitro pridobi mlade bralce in pa ljudi, ki mislijo s srcem in hipotalamusom na svojo stran, in ob enem nasprotnika vazektomira, onesposobi da bi se sploh prikazal kot debate vreden sogovornik, saj je publika proti njemu že tako nastrojena, da pač nima šans. Tako je v naši intelektualni Sloveniji z besedo neoliberalec ali pa ”ameriške” teorije. Magični besedi, ki ti takoj prineseta ljudi na tvojo stran. Vendar pa je realnost takšna, da so zaprti in protekcionistični trgi južne amerike in evrope in deloma tudi zda izjemno dušili gospodarsko dejavnost, in tako kot vsako približevanje socializmu, ustvarjali status quo. Torej zakondaja in regulacije trgov so bile popolnoma zastarele in v nesozvočju z dejanskim tržnim dogajanjem in dinamiko, ki pa se konstantno spreminja, medtem ko so regulacije rigidne. Že to vam , da misliti dragi bralci/ke, da seveda takšno poseganje na trg zgolj odlaša probleme in težave v prihodnost, saj namesto soočanja z spremembami v industrijski družbi, ki se je transformirala v informacijsko družbo , le te regulacije želijo ne zaradi strokovnosti in intelektualne podprtosti regulacij, pač pa zaradi političnih interesov ugajanja volilcem, ”zavarovati” službe v zaostalih gospodarskih panogah na račun razvoja v nove. Vsem je jasno, da se svet spreminja in da reguliranje trga ne more dohitevati ali biti v sozvočju z dejanskim dogajanjem na njem in dejanskim povpraševanjem po določenih segmetnih in znanjih zaposlenih. Zato takšna žurka, ki jo ravnokar gledamo v Sloveniji in po Evropi lahko traja kakšno desetletje, ko pa mine so pa seveda zanjo krivi neoliberalci, in ne tisti, ki so desetletja nazaj sprejemali kompromise zaradi politično lažje sprejemljivih ukrepov. Tako danes tudi nihče ne graja Drnovška, ki je magično na socialističen način ukinil brezposelnost tako, da je upokojil 50 letnike. Seveda, za današnje posledice so krivi neo….saj boste uganili, kajne? Torej ja , neoliberalizem je praktično zgolj osvobodil spone v dušljivih in stagnirajočih državah zahoda, vendar nikakor ni končal najpomembnejše regulacije države- to je trošenja denarja. Torej neoliberalizem je nekakšna zmes socialne države, in pa svobodnega trga- veliko državnega trošenja, a ne preveč regulacij. Povedano drugače, neoliberalizem je…… SKANDINAVSKI MODEL!!! Katere države so bile najbolj neoliberalne? Tiste države, ki so bile gospodarsko najbolj dušljive, vendar imajo ob enem visoko stopnjo politične participativnosti in ozaveščenosti t.i. civic virtues. Torej teza o nepriljubljenosti reform ne drži, saj so največji skok naredile države zahoda z precej socialistično ureditvijo- skandinavske države, in manj napredka proti svobodnemu trgu so naredile države z več free marketa- ZDA in Švica. Ja, Reagan je reformiral veliko manj od Thacherjeve, in ZDA je bila veliko bolj free market od VB.

Ta graf prikazuje kupno moč držav v treh 14letjih, bazna država je ZDA. Države, ki so sprejele najmanj neoliberalnih reform- Italija ,Francija, Nemčija, Argentina- so v primerjavi z ZDA po kupni moči padale. Države, ki so reformirale bolj so rasle, nekatere celo prerasle . Friedmanovski raj Hong Kong in Singapur sta recimo doživela čudež, in celo prerasla ZDA pri kupni moči. Japonska je rasla do 90ih, ko so levi intelektualci izvajali svetovno paniko nad tem kako je Japonski model uspešnejši in bo prerasel ameriškega, potem pa je sledilo 20 let japonskega mrka in likvidnostne pasti, a levičarji še kar brez sramu stresajo svoj gnev na plano. Mlajšim in modrejšim je japonski mrk lahko v poduk za današnje paničarjenje glede Kitajske. Čile, desničarski pekel na zemlji, je bil še enkrat revnejši od Argntine. Po neoliberalnih reformah je postal bogatejši.  Zanimivo je, da naša novinarka nič ne omenja ekonomsko najbolj svobodnih držav sveta in jih malce primerja z ekonomsko najmanj svobodnimi državami. Glede na to, da je izjemno profesionalna, intelektualna in nepristranska bo to nedvomno naredila v drugem delu doktrine šoka. Severne države, pri čemer ekonomist Scott Sumner, ki je prejšnji stolpec podatkov zbral pri Svetovni Banki šteje Nizozemsko, Dansko, Švedsko, Finsko, Islandijo(Norveške ni zaradi naravnih bogastev) so veliko bolj privatizirale od ZDA, pri čemer imajo mnogo privatiziranih aktivnosti, ki so v ZDA še vedno močno kontrolirane in vodene od države.

Ali so neoliberalci levičarji?

Glede na kruta dejstva vidimo, da so najbolj svobodne države na svetu pri podjetniški aktivnosti socialne demokracije severne evrope. Pri desničarskih Heritage foundation in Cato institute, so ZDA http://www.heritage.org/index/ranking?src=home svetlobna leta zadaj, pri čisto vseh parametrih ekonomske svobode razen pri javni porabi- pri čemer izstopata samo Švedska in Danska. Prijetno se je poigrati s primerjavami med ZDA in pa skandinavskimi državami. Skandinavske države so vse ali določene privatizirale ; avtoceste, državne šole in šolstvo nasplošno, poštne storitve, transport, letalske storitve, oskrbe z vodo ( ja dragi levičarji, celo vodo so privatizirali, in to socialdemokrati). Zanimivo je, da pri nobenih od teh tržnih reform desničarji niso igrali kaj posebej vidne vloge, ali pa morda kaj posebej bolj trde pozicije. Nemčijo je v malo bolj normalno kondicij spravil Schroeder in ne Merklova, ki ji je veliko težav prihranil prav on. Avstralija je začela s free market reformami pod levičarsko vlado, kjer so konzervativci reforme samo nadaljevali z večjo hitrostjo. Kanada je naredila pomembne korake v odprtju prostotrgovinske one z ZDA in mehiko, pri čemer so levičarji sodelovali pri reformah. Kanada je nato začela loviti ZDA. Torej neoliberalne reforme so se izvajale v 80.ih, 90.ih ne glede na to katera politična stranka je bila na ablasti. Pa me prav malo briga kako bo levičarske romantike bolelo dejstvo, da so njihovi kolegi sprejemali nujne ukrepe, dejstev to ne spremeni. In kot sem omenil že prej so bile reforme in njihova stopnja močno pogojene z t.i. civic virtues, stopnjo državljanskih vrlin in pa nenagnjenostjo h korupciji. Zato ni čudno, da so čudaška države kot sta Francija in Italija ostale zadaj, saj tam pač med volilci in politiki ni bilo dovolj pokončne in pogumne drže, da se sprejme dejstvo, da večnih služb v kolhozih ne bo več in je naloga sindikalistov in delavcev in podjetij, da čim prej ujamejo korak s časom. KHM, torej nekaj česar Duško Semolič ni počel in ni opozarjal na 20 let nazaj ko so bili njegovi člani še dovolj mladi za prekvalifikacije .

Graf ekonomske svobode. Spodnja x os kaže stopnjo ek.svobode po Heritage F. Y os kaže BDP na prebivalca. Vmes je regresijska premica, ki kaže povezanost. Naj vključim citat Scotta Sumnerja:

”There is some evidence that the high-tax European model may eventually lose out to the low-tax/high-saving economy, the kind one observes in Singapore. The graph in Figure 1 shows the relationship between per capita GDP and the Heritage Index of Economic Freedom, including size of government. I included all sizable countries with GDPs exceeding $23,000/person (PPP), except for a few small Middle Eastern oil producers and Luxembourg (which was literally off the charts). There are two obvious outliers. Norway, the highest-income country, is much richer than other countries with similar levels of economic freedom, and New Zealand, at 80 on the economic freedom scale and only $27,260 in per capita income (US PPP dollars), is somewhat poorer than expected. Norway’s position is almost certainly attributable to its vast oil wealth. Perhaps New Zealand’s disappointing performance is due to its remote location and its comparative advantage in agriculture holding it back in an increasingly globalized economy in which many governments subsidize farming. But other than those two exceptions, there is a close relationship between economic freedom and income per capita. Although developed countries tend to have large governments, the very richest have smaller governments than the next tier. The lowest tier consists of relatively statist economies such as Greece. And the wealth gaps are set to widen over time. Countries with relatively small government sectors, such as the United States, Australia and Canada, are expected12 to modestly outgrow Western Europe and Japan over the next few years, even in per-capita terms. And extremely low-tax Singapore and Hong Kong are likely to dramatically outperform Western Europe and Japan.” http://www.econlib.org/library/Columns/y2010/Sumnerneoliberalism.html#note_2

Zelo priporočljivo je prebrati članek Scotta Sumnerja o neoliberalizmu. Naslednjič bomo razbijali laži in zavajanja naše nobelove nagrajenke za fiziko, in sicer laži v zvezi s čikaško šolo, primerjali bomo svobodo govora in življenje levičarjev pod Pinochetom in Stalinom, Maom. Pogledali bomo ekonomsko stanje v času Allendeja in pogledali, če je že takrat morda bil šok v Čilu. Masirali bomo njene nagnusne trditve o Friedmanu.

dobri dečko

  • Share/Bookmark

Strica Radota imamo vsi radi, ker je moderno biti neo

In slovenski Pulitzerjev nagrajenec letošnjega leta je…. Radoooo Pezdir! Neosocialistom je lepo dokazal, da so smo vsi ljudje neoliberalci, ko se gre za svoboščine, ki se tičejo naše lastne eksistence in izražanja vrednot. Samo svet ni lep, ker neosocialisti vseh strank in narodov nimajo dovolj osebne moči in dostojanstva, da bi tudi drugim privoščili svobodo, kot jo žele zase.

Nedvomno je  dadaistični umetnik ali pa trpeče pobožni kristjan  prav tako pohlepen in sebičen kot katerikoli finančnik wall streeta. Oba sledita lastnim prepričanjem, za katere menita da so superiorni katerimkoli drugim prepričanjem- sicer jih ne bi imela. Namreč tako umetnik kot vernik se bosta upirala ako bi država prepovedala ogabni dadaizem ali pa romanje, cepetanje po svetu in igranje svetnika. Vendar razlika med temi tremi je v tem, da si finančnik ne bo belil glave z obstojem in vrednotami obeh maziljencev, medtem ko bosta duhovna človeka imela nedvomno veliko za povedati o delu finančnika. Kljub temu , da so za prvega številke in računi odvisni od kota gledanja za drugega je pa to hudičevo delo. Kdo je sedaj bolj moralen in etičen? Prva dva imata nedvomno ogromno za povedati o etiki in morali- predvsem o etiki in morali drugih ljudi. Vendar morala pomeni biti strog do sebe, ne drugih.

  • Share/Bookmark

Zastonjkarstvo- socialna država je za odvetniške pijavke

Ameriški raziskovalni  novinar raziskuje vzroke za odvisnost ljudi od države in življenja na račun drugih. Korporacije v mlakuži ovir in birokracije socialne in zelene države sploh ne morejo normalno poslovati brez lobiranja. Kako je socialna država uničila indijanska plemena. Zakaj je klošarjenje racionalna izbira ljudi, ki nimajo moralnih zadržkov za prosjačenje , in ki ne želijo delati? John Stossel jim ponuja delovna mesta. Kakšna je resnica glede nepremičninskega zloma in izogibanja ljudi in podjetij, da bi plačevali hipoteke? Ali “socialna“ drzava ustvarja sebične ljudi v vseh segmentih družbe katerih cilj je zgolj dobiti od države več kot so državi plačali? Zakaj najbogatejši odvetniki ljubijo regulacije in izsiljevanje podjetij?

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

VSI SMO NEOLIBERALCI 2.0

Ljudje smo že od nekdaj nagnjeni k razumu, sicer ne bi preživeli in ustvarili takšne civilizacije kot je zahodna. Zato ne bodite začudeni, neoliberalci niso ameriški kavboji, že od nekdaj so med nami- in prav tako birokracija, ki ni v ničemer drugačna kot nekoč.

ANTIČNI NEOLIBERALEC

  • Share/Bookmark

Pomagajmo lačnim: Spravimo Krugmana v ring!

Bob Murphy, ekonomist avstrijske klasične šole ( konkurenca čikaški) neprestano izziva slavnega Keynesianca in pisuna člankov za melanholične gospodinje Paula Krugmana na debato, da se dokončno razreši vprašanje recesije , državnih injekcij in  bailoutov. Seveda Krugman raje piše svoje kolumne za analfabete pri NY times še naprej. Vsa sredstva , ki jih bodo ljudje donirali bodo šla v dobrodelne namene, zato da se Krugmana čim bolj ”napali”. Dokler Krugman ne sprejme debate, ne donirate ničesar samo potencialno vsoto denarja, ki ste ga pripravljeni podariti vpišete. Več kot bo zbranih sredstev, večji bo seveda pritisk na Krugmana, da končno sprejme vrženo rokavico. Vsak dolarček je pomemben pri iskanju resnice! Poglejte si spodnje sporočilo Krugmanu: http://krugmandebate.com/

YouTube slika preogleda

dobri dečko

  • Share/Bookmark

Vsi smo neoliberalci: 15o podlegli zlobnim čikaškim dečkom?

Ko pri reševanju privatne lastnine odpovedo čikaški dečki, pridejo na sceno levičarji. Pripravljeni so bili celo z življenjem braniti privatno lastnino, ta ostudni derivat meščanstva. V svojem nagovoru pravijo, da se upirajo razlaščanju ljudi. Upam, da naslednjič ne bodo imeli s seboj še strelnega orožja, saj bi jih kdo lahko oklical za Republikance. Gibanje 15o, dovolj je  da ste postali neoliberalci, vsi dečki na blogu smo zadovoljni – vendar ne pretiravajte s to privatno lastnino. Toliko pa že spet ni pomembna, da bi svoja življenja tvegali. http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-video-vaskrsicevi-delozirani-policija-izpustila-vseh-18-protestnikov/279036

  • Share/Bookmark

Pozor, ljudje!- Ubijalski okoljevarstveniki 1.0

”Okoljevarstveniki” skupaj s politiki imajo moč, ki je svetu vzela že na milijone človeških življenj.

Pa si poglejmo nekaj bridkih zgodb dušebrižnih eko teroristov:

Leta 1965  je ameriško mesto New Orleans razčetveril orkan Betsy. Ameriška vojska je naredila načrt s katerim bi zgradili sistem okopov po podobnem principu kot na Nizozemskem. Leta 1977 se je začela gradnja( pač vse kar ni na trgu traja) vendar so organizaceje ”okoljevarstvenikov” Environmental Defense Fund in Save Our Wetlands na sodiščih izsilile prekinitev projekta gradnje protipoplavnih vrat in nasipov. Kljub svarilom, da bi prekinitev gradnje lahko povečala tveganje v prihodnosti za tisoče ljudi, so ”človekoljubi” nadaljevali naprej svoj pohod na sodiščih in izsilili prekinitev, saj naj bi to škodovalo naravnemu izgledu pokrajine. LeTA 2005 je New Orleans strahotno prizadejal orkan Katrina. Leta 2007 so zopet začeli graditi sistem protipoplavnih ograd.

Druga žalostna bridka epoha zelenih teroristov se vrti okoli zgodbe o DDTju. DDT-Dichlorodiphenytrichloroethan je eden najbolj koristnih insekticidov , ki jih je človek kdajkoli ustvaril. Resno. Švicarski kemik Paul Hermann Muller je za izum DDTja dobil celo Nobelovo nagrado za medicino. DDT je eden najbolj učinkovitih preprečevalcev širjenaja malarije in najbolj trdovratnih komarjev in insektov, ki so prej v tretjem svetu vsakodnevno zahtevali na tisoče življenj. Na Šrilanki je pred uporabo DDTja letno pomrlo več kot 500.000 ljudi samo zaradi malarije, okuženih pa še mnogo več. Z uporabo DDTja je zgolj v nekaj letih številka padla na 0- ja nič, ker je insekticid tako učinkovit pri  uničevanju komarjev. Znanstveniki Competitive Enterprise Institute v Washingtonu so podali izjavo, da niti ena študija ni pokazala kakšnih resnih stranskih učinkov DDTja- tega rešitelja ljudi držav v razvoju. Vsi testirani ljudje, ki so bili močno izpostavljeni DDTju niso imeli po več letih nobenih posledic, ki bi jih lahko upravičeno povezali z insekticidom. Šestnajstletne študije, kjer so testiranci zauživali veliko večje količine DDTja kot jih zaužije normalen človek niso pokazale nikakršnih resnih učinkov na zdravje. Tudi minimalni stranski učinki so ena od odlik DDTja in razlog zakaj je Muller dobil Nobela. Vendar kljub dokazom, da pravilno uporabljen insekticid DDT čudežno uničuje malarijo in vse z insekticidi povezane bolezni- muha CC, so okoljevarstveni teroristi zahtevali njegovo splošno prepoved- in še posebej prepoved v revni državah. Prenehanje uporabe DDTja v Afriki je pripeljalo do katastrofalnih posledic, saj se je malarija zopet razmahnila kot srednjeveška Bubonska kuga. Vse po drugi sv. vojni je DDT reševal milijone življenj vse po Afriki, Indiji, JV Aziji in J. Ameriki- po vseh revnih predelih, ki so močno pod tropskim in ekvatorialnim pasom in kjer so malarija in bolezni insektov krut pobijalec ljudi. S prepovedje DDTja, so številke zopet poletele v nebo.

In kaj so nato porekli zeleni sovražniki človeštva? Alexander King , so-ustanovitelj bizarnega Rimskega kluba (Club of Rome)  je o tem porekel: ”V Gvajani, je samo v dveh letih DDT praktično uničil malarijo, vendar so ob enem(pozor!) zaradi tega stopnje rojstev poskočile v nebo. Rojstva so se kar podvojila. Zato je moj glavni problem z DDTjem ta, da je mnogo propomogel k problemom naraščanja populacije!” Neverjetno, ekofašisti so na plano privlekli stare Malthusianske teorije o geometrijskem naraščanju prebivalstva. Če dobro opazujete vse na videz prijazne okoljevarstvenike, in se vsaj malo podučite o ekonomiji boste videli, da so moderni ”zeleni” v bistvu Malthusianci, pesimisti in ljudje, ki verjamejo , da je na svetu preveč ljudi! Logični zaključek takšnega razmišljanja je seveda tak, da se je teh ”odvečnih ” ljudi treba znebiti. Poglejmo si te rablje človeštva še naprej. Jeff Hoffman, okoljevarstveni odvetnik , je pisal na svojem blogu grist.org, ” Malarija je bila v bistvu naravna kontrola populacije, in DDT je povzročil masiven populacijski bum v področjih , kjer je uničil malarijo. In pravzaprav, zakaj naj bi ljudje imeli prednost pred drugimi oblikami življenja?… Jaz ne vidim nobenega spoštovanja do komarjev v tem primeru.” John Berlau, v svoji knjigi ECO-Freaks: Environmentalism is Hazardous to your Health opiše še na stotine poskusov nadzora nad ljudmi zelenih teroristov po svetu in pokaže njihove dejanske posledice na življenja ljudi.  STrahotno, a nažalost resnično. Ker sem tudi sam, predno sem se začel bolj pogljabljati v ekonomijo, imel takšne strahovite predstave o svetu, lahko samo rečem da se sramujem. Se pa na žalost ne sramujejo ti rablji človeške civilizacije, ki svoj strup še naprej vlivajo v glave ljudi, zato danes še vedno vladajo Malthusianske zmote, češ več kot je populacije, več je bede. Kljub temu, da je od Malthusa že več kot 200let, in je bila njegova demografska teza popolnoma ovržena v praksi in teoriji, Malthus danes še kako živi. Od Malthusa do danes se je populacija sveta povečala za nekajkrat, medtem ko se je revščina in  lakota zmanjšala, življenjska doba pa zvišala! Najbolj naseljene države na svetu so ob enem najbogatejše- Nizozemska je najbolj naseljena država sveta- po fantazmah ekofašistov bi tam moralo mrgoleti kuge in lakote. Japonska je izjemno naseljena. Medtem , ko Sahara in Mongolija nimata za vrč vode, pa sta dve izmed najmanj naseljenih področij sveta. Malthusianci so- zanimivo imeli zelo pesimističen pogled na človeka, ideološko so bližje desničarstvu. Po njihovi predstavi je človek brezupno bitje, ki ne more uiti bridki usodi še večje bede in lakote, ki je kar začrtana v naprej. Takšni škodljivci v ljudeh vidijo samo zlo in resigniranost, brezup. Popolnoma drugače od slavnih ekonomskih klasikov in vseh ”neoliberalcev” , ki vidimo v ljudeh največji vir kapitala, znanja, kreativnosti , idej in razuma s katerimi človek vedno najde praktične rešitve za težave s katerimi ga obdaja narava. Malthus je pravil, da vsak nov človek pomeni lačna usta več. Mi kot verujoči v človekov razum in neskončno ustvarjalnost več miljard glav pa vemo, da vsako novo človeško bitje ne pomeni samo novega kriminalca, morilca in lačna usta- pač pa novo ustvarjalno bitje, nov Mozart, Einstein, Bolt, Rochefeller,  Gates, Jobs… Mi rojevanje pozdravljamo.  Najbolj ironično je, da Malthus – ta trdovraten konzervativec danes  živi zelo močno v glavah etatistov in levičarjev, ki se sicer radi predstavljajo kot varuhi človeških življenj- a v resnici so navadni vojni in genocidni hujskači!

WORLD TRADE CENTER IN EKO SOVRAŽNIKI LJUDSTVA

LEta 2001 je na tisoče američanov izginilo v ognjenih zubljih WTC, kot vsem znanih terorističnih napadov. Malo ljudi ve, da se je v zgodnjih 70ih , ko se je WTC kompleks gradil ravno začela panika z azbestom. Seveda so jo začeli. kdo drugi kot pa ljudje, ki jim komarji več pomenijo od ljudi(ljudi je seveda preveč, zato jih je manj škoda). Arhitekti in graditelji so želeli uporabiti Asbestospray, to je azbestna zaščita jekla in konstrukcije, ki je popolnoma odporna proti požarom. Azbest je namreč negorljiv. Mestne oblasti zlorabljene od lobijev zelenih rabljev so prepovedale uporabo asbestospraya. V gradnji so uporabili nek popolnoma inferioren substitut, ki v primerjavi z azbestom gori kot bencin. Po napadu je National Institute of Standards and Technology(NIST) potrdil skeptičnost znanstvenikov. Potrdil so namreč, da se WTC najverjetneje ne bi zrušil, če bi bila uporabljena najprimernejša ognjevarna zaščita. Prav tako je bila zloglasna nesreča raketoplana Columbia povezana z zelenimi rablji. EPA- Environmental Protection Agency je od NASE zahtevala , da ne uporablja freonov v zaščitni protipožarni peni.

ZELENI UBIJALCI VOZNIKOV

Ameriški kongres je v 70ih(čudna leta res) sprejel sklep, da je potrebno zmanjšati porabo goriva pri avtomobilih- kar tako arbitrarno, kot da bi bilo možno doseči razvoj s preprostimi dekreti. Corporate Average Fuel Economy ali CAFE standardi so od takrat začeli veljati za americo. In v čem so rezultirale zahteve zelencev po manjši porabi goriva? Seveda so se proizvajalci takoj prilagodili novim pravilom. Začeli so izdelovati avtomobile z mnogo lažjo konstrukcijo , tanjšanjem pločevine in večjo uporabo plastike. Zeleni dušebrižniki so bili seveda srečni, saj smo tako dobili avtomobile z manjšo porabo, manj srečne so pa bile družine ljudi. Leta 2002 je ameriški National Academy of Sciences izračunal, da so standardi CAFE vsako leto povzročili dodatnih 2000 smrtnih žrtev.  S tem, da še mnogo več težje in lažje poškodovanih. Od 70ih naprej je to rezultiralo v več kot 50.000 smrtnih žrtvah, ki jih ne bi bilo, če bi se še vedno izdelovalo avtomobile z masivnejšo konstrukcijo. Vsaka regulacija in zakon s strani države ima določene posledice na vedenje ljudi, ki so popolnoma drugačne od pričakovanih. Zelene nadloge so recimo znane po tem, da se nadvse rade obregajo ob življenja drugih. Mnogo zakonov in prepovedi radi vsilijo čeprav se sploh ne tičejo družbe ali več oseb v odnosu pač pa so stvar vsakega posameznika. Tako se tudi izsilili, obvezno pripasovanje in vgradnjo varnostnih pasov v avtomobile. Stvar, ki nima nobene veze z varnostjo drugih, s tem ogrožate izključno sebe. Zanimivo je, da je kot posledica uporabe varnostnih pasov dokazana veliko večja hitrost vožnje. Vozniki so namreč pripravljeni tvegati več, saj jim dodatna varnost zmanjša strošek tveganja. In hitrejša vožnja vzame več ljudi. Kakšen je rezultat? Hm, odvisno vsekakor ne tako črno-bel kot bi utegnili ustreliti na prvo žogo. Prav tako so izsilili obvezno uporabo čelade. Zopet stvar, ki se ne tiče nikogar, saj s tem spravljate v nevarnost zgolj sebe. Ponovno je dokazano , da motoristi z boljšo varnostno opremo vozijo hitreje in močnejše motorje. Rezultat? Zopet ne tako črno-bel. Ste se kdaj vprašali zakaj lahko z avtomobili vozimo hitro? Ponavadi bi rekli, da je to odvisno od moči in pospeškov motorja. Ne, hitro lahko vozimo zaradi zavor. Zavore nam drastično zmanjšajo tveganje nesreče- in zato tvegamo bolj, zato ker nam je namen potovati hitreje. Premislite kako počasi in varno bi peljali , če nihče ne bi imel zavor!

Prav tako je bizarno, da so recimo v ZDA zelenci največji nasprotniki črpanja domače nafte. ZDA naj bi imela 3krat večje zaloge nafte kot Saudova Arabija. In kakšne je rezultat? Preprečevanje črpanja domače nafte dviguje svetovne cene nafte- kar je voda na mlin arabcem. Ne bi se čudil, če jih financirajo šejki, saj imajo prav oni največji motiv , da se načrpa manj nafte kot se bi jo lahko. Ob enem se pa seveda zeleni rablji prav malo pobrigajo, koliko vsi svetovni potrošniki plačujejo več prav zaradi njih. No, saj že vemo, da jih bolj kot ljudje zanima nedotaknjena narava. Pri teh ljudeh morate vedeti, da so po razmišljanju še vedno otroci. Oni niso pripravljeni sprejeti dejstva, da je življenje polno trade-offov- kompromisov. In da je potrebna kalkulacija cost-benefit, saj nobena stvar na svetu nima izključno pozitivne učinke. To so ljudje, ki bi rešili vse, brez da bi se odpovedali čemurkoli. Rešili bi vse otroke, revščino, lakoto, jedrske elektrarne, neenakost, naravo, onesnaževanje- in to tako zaletavo in kontra racionalni cost-benefit analizi, da so pogosto sami vzrok problemov, ki se jih spravijo reševati. Seveda so to ljudje, katerih kariere in mesečne plače so odvisne od težav. Več kot jih imamo bolje za njih.

Zeleni rablji imajo ušesa politikov seveda na svoji strani, mi ki smo žrtve njihovih totalitarnih vzgibov pač ne. Recimo stop zeleni nadlogi. Morda ne bi bilo slabo, če bi se še mi obnašali malček tako kot naši dragi prijatelji z leve, ki stalno protestirajo in jamrajo nad svetom. Bojkotirajte vse akcije zelencev, TRSjev in Očistimo Slovenijovcev. Bojkotirajmo, kot izraz solidarizacije in empatije z neštetimi žrtvami ekofašizma, in kot izraz odpora do  njihovega gnusnega pogleda na človeška bitja!

dobri dečko

  • Share/Bookmark

REVŠČINA IN UPORABNI IDIOTI

Stiske in trpljenje revežev so od nekdaj glavna vizija ljudi na politični levici. To je poglaviten razlog, zakaj levica pritegne toliko mladih ljudi, in skorajda vsakdo je bil v določenem življenskem obdobju nagnjen k idejam o krasnem novem svetu. A prav dejanske posledice ”progresivne” agende za revne- in vse ostale so tiste, ki nas(nažalost ne vse)  potem odženejo stran od levičarskih idej. Zanimivo je , da ljudje delajo toliko zgage glede tega kakšni so ”desničarji” ali ”levičarji”- čeprav se malo ljudi zaveda, da gre za ene in iste ljudi. Ene in iste ljudi, zgolj v različnih življenskih obdobjih. Podobno kot pri dogmah o bogatih in revnih, ko gre večinoma za iste ljudi, v različnih stadijih življenja.  Ameri imajo zanimiv rek glede tega: If you aren’t a leftist in your 20s- you have no heart, if you are not a conservative in your 40s – you have no brain. Večina  vodilnih nasprotnikov levičarstva v ZDA in po svetu je dejansko začela na levici. Izjemni genij, matematik, ekonomist in borec za svobodo Milton Friedman je bil v svoji mladosti socialist in keynesianec. Ronald Reagan, eden najbolj argumentiranih Republikancev  je bil, zanimivo, večino življenja Demokrat. In to ne zmeren Demokrat, pač pa član Civil liberties union, socialističnega krila Demokratov. Zanimivo, gibanje zloglasnega neokonservativizma, ki je nekakšno poosebljenje Busheve vladavine so začeli trockisti in anti-sovjetsko usmerjeni marksistični intelektualci. Začetniki t.i. neokonservativizma so marksist Irving Kristol in socialist Norman Podhoretz. Znameniti avstrijski filozof klasičnega liberalizma Friedrich von Hayek je bil v mladosti prav tako socialist. Libertarec Robert Nozick , ki je intelektualno uničil levičarstvo, je začel kot tipičen trdobučen aroganten socialist, in je začel brati liberalne mislece z namenom uničiti jih- a zgodilo se je ravno nasprotno, fant je doživel renesanso. Zanimivo je , da je praktično vsak zagovornik prostega traga in liberalizma bil vsaj enkrat v življenju levičar. Popolnoma normalno je , da se ljudje razvijajo in gredo od socializma do konzervativizma. Ne poznam niti enega primera, da bi bil nekdo najprej velik zagovornik free  marketa, in bi kasneje postal marksist, medtem ko je obratno skoraj norma. Kako to, da  toliko ljudi, s tem ko postajajo starejši, izkušenejši in manj sebični spremeni svoje prepričanje? Popularna razlaga tistih, ki še vedno ostanejo na levi (večinoma so takšni ljudje prisotni samo med štirimi stenami udobnih fakultet, čim bolj stran od krute realnosti) je , da so se njihovi  ”kameradi” prodali. Vendar bi zgoraj našteti akademiki veliko lažje služili pare, če bi na fakultetah  prali možgane ubogim študentom in jim trosili laži o rasizmu, belcih, zahodu, ameriki… Ker moderne fakultete so kljub samozvani ”odprtosti” in ”različnosti” še kako represivne in zaprte, kadar gre za ljudi, ki napadajo obče sprejete dogme. V ZDA ”odprti” in ”progresivni” profesorji na fakultetah oz. možganopralnicah  recimo ne dovolijo, da bi temnopolti konzervativci in ekonomisti študentom predstavili nekaj krutih dejstev o Demokratski stranki in suženjstvu. Prav tako se ti ”novi ljudje” obnašajo skrajno ”desničarsko”, ko gre za preprečevanje študentom, da bi se seznanili z drugačnimi pogledi na svet. Ravno tako so ”odprte” in ”napredne” gejevske in feministične organizacije veliko manj odprte, ko je treba priznati močan obstoj in odpor gejev, ki zagovarjajo free market in tradicionalno družbo, ali feminističnih organizacij, ki se zavedajo, da je prosti trg največji varuh pravic žensk.

Če se vrnemo zopet nazaj na revne. Zakaj nas ljudi skrbi za njih? Nekatere skrbi ali imajo dovolj hrane, obleke, ali imajo bivališče in ostale nujne življenske stvari. Spet druge bolj kot dejanski status revnih skrbijo neenakosti in razlike med ljudmi. In nekateri smo tudi zaksrbljeni, ker se revne zlorablja za pridobivanje politične moči. Tisti prvi, ki jih skrbijo bivalne razmere revnih, hitro skozi čas(če le niso ignorantni do ekonomije) ugotovijo, da so stvari, ki jih posedujejo ljudje danes bile še nekaj desetletij nazaj dostopne samo najbogatejšim in mnogo dobrin, ki si jih lahko privoščijo tudi t.i. najrevnejši so bile še nedolgo nazaj nepredstavljive celo za pisatelje znanstvene fantastike. Če ne verjamete si iz zanimivosti poglejte zgodbe Julesa Verna ali kakšne slike izpred sto let, kako so si umetniki predstavljali življenje v prihodnosti. Videli boste, da ljudje danes na free marketu naredijo veliko boljše in praktičnejše rešitve glede transporta, sporazumevanja(telefonija, internet) , letenja itd. kot so si jih pisci znanstvene fantastike še ne 100 let nazaj sploh lahko predstavljali v domišljiji! Ja, kaj vse zmorejo ljudje, če so le svobodni. Prav tako, ta prva skupina ljudi, ki jih skrbe materialno stanje revnih lahko hitro ugotovi, da marsikatere prakse levice življenje za revne še mnogo poslabšajo. Recimo minimalna plača ali zeleni ekstremizem, ko se v imenu narave regulira gradnjo in poslovne dejavnosti, kar draži življenje in cene in povišuje davke, ki prizadenejo  najbolj ravno revne. Ali ko se daje subvencije za varčne hiše, sončne elektrarne in okolju bolj prijazne gradbene materiale in subvencije za bolj zdravo pridelavo hrane z manj sladkorja in maščob – to so vse subvencije , ki gredo iz žepov manj premožnih naravnost v žepe premožnih- sončnih elektrarn, superzelenih hišk s trojno izolacijo, sojinega mleka in vikendic sredi triglavskega parka, kjer je gradnja omejena si pač ne kupijo radniki.

Med drugim, nič v zgodovini se ne more meriti z dosežki kapitalizma, in nič v zgodovini ni dvignilo več ljudi iz obličja revščine tako hitro kot ljudje, ki si svobodno izmenjujejo dosežke svojega ustvarjanja- trg. Ljudje, ki jih danes smatramo za revne v naši družbi uživajo dobrine, ki si jih faraoni, plemiči in kralji niti sanjati niso mogli. In ljudje , za katere  levičarji pohlepni po širjenju politične moči  pravijo, da so revni spadajo med 4% najbogatejših na svetu. Poglejte si koliko ste resnično bogati na Global Rich List.

Egalitarna redistribucija ni bila nikdar sposobna ustvariti toliko dobrin za družbo, bogatih ki bijih izcuzali preprosto ni dovolj , pa če jim vzamemo vse. Deliti ne pomeni ustvarjati. In poskusi deljenja premoženja so se bolj izkazali kot deljenje revščine. Že če samo pogledamo efekt dediščine, nam je lahko hitro jasno zakaj egalitarizem ne deluje. Veliki industrialci in izumitelji kot so Rocheffeller, Hewlett-Packard, Lleland Stanford (univerzo je poimenoval po tragično preminulem sinu) so bogastvo ustvarjali in obogateli, tako da so ljudem ponudili boljše in cenejše produkte od drugih. Njihovi dediči ne ustvarjajo bogastva, in ne plemenitijo premoženja dedov- pač pa ustanavljajo filantropska društva, ustvarjati ne znajo, znajo pa deliti. Konec koncev, če želimo jemati bogatim in uspešnim, ni za njih nič bolj preprostega kot da preprosto zapustijo noro državo. S tem ne odnesejo s seboj le moneyja pač pa svoje znanje, izkušnje in sposobnosti- nekaj kar država ne more deliti niti ne začarati iz nič. Za vse nas, ki nas skrbi dobrobit navadnih ljudi zatorej  ne peostane nič drugega,  kot da zapustimo žalostno sanjarjenje levičarstva kolikor hitro ugotovimo kakšne so resnične posledice levičarskih idej- v nasprotju s tem kar ideje pravijo. Popolnoma drugačna zgodba gre pa pri tistih levičarjih, katerih cilj je rekreacija lastne superiornosti in ega in pa krepitev politične moči s katero lahko svojo vizijo sveta vsiljujejo drugim. Takšni ljudje si radi domišljajo, da bodo sleherni problemi, ki na tem krutem svetu vedno obstajajo, seveda rešeni, če se denar in moč odločanja prenese k njim. Takšni ljudje, katerih hallmark značilnost je aroganca in prepričanje o lastni superiornosti, ne bodo nikoli sposobni zapustiti ideje vsemogočne države in levičarske utopije. In to ne glede na to kako drugi ljudje trpijo.

UPORABNI IDIOTI

Kdo so uporabni idioti?

Veliki mojster politike , trdorokec in ljubljenček komunistov, Vladimi Iljič Uljanov- Lenin je seveda več kot odlično poznal levičarske intelektualce v zahodni Evropi. Slepim Levičarskim intelektualcem v zahodnih demokracijah ,  apologetom in fanatičnim zagovornikom živalskoidne Sovjetske zveze ( ki jih mrgoli kot v mraljišču tudi pri nas) je tovariš Lenin namreč pravil: Uporabni idioti. Termin se nananša na ljudi, ki zavedno ali nezavedno s propagiranjem kolektivizma, totalitarizma in egalitarizma delajo medvedjo uslugo zahodni kulturi in civilizaciji nasploh, medtem ko krasno uresničujejo cilje Sovjetske zveze. Noro je , da bi bil celo stric Lenin presenečen kako daleč naprej so ti uporabni idioti ponesli  levičarske ideje, celo danes, ko SZ ni priljubljena (”akademiki” in kritični ”intelektualci”na fakultetah z veliko težavo povedo, da Stalina ne marajo…preveč) se malo ljudi zaveda , da je dojemanje idej, sveta in ekonomije  pri ljudeh še danes zelo pogojeno s strani socialistične vzgoje in šolstva- ki so ga bili pri nas deležni vsi, levi in desni.

Stalinova lakota, ko je SZ nasilno vzela pridelke kmetom in jih prodala zahodnjakom za stroje je v 30ih vzela več milijonov ljudi kot jih je Hitler pobil v Holokavstu.  Maova lakota, kot posledica programa ”Velikega skoka naprej” – očiščenje ostankov tradicionalnih kitajskih navad in mandarinske etike  in prisilne kolektivizacije kmetijstva je zahtevala  še  več človeških življenj kot Stalinov ”dosežek” (ki še zdaleč ni bil njegov edini!). Seveda naši ”kritični intelektualci” ovčicam v šolah to neradi govorijo, za holokavst seveda vemo. Desetletja je trajalo, da se je končno pojavil normalen človek in intelektualec, ki je naredil resno študijo ”dosežkov” SZ. Robert Conquest iz Hoover Institution, je bil s strani ”rahločutnih” intelektualcev zaradi dokazov o večmiljonskih žrtvah ozmerjan kot ”desničar” . Tako kot danes arogantni vsevedi radi ozmerjajo vse katerih ideje jim niso všeč. A vendarle , ko so bile uradne statistike SZ dostopne javnosti v času glasnosti in perestrojke pod Gorbačovom , so resnične številke celo daleč presegale ocene prof. Conquesta. Uradne statistike zločinov Maa in ostalih ”dosežkov” Kitajske sicer nimamo, saj levičarji ne marajo posameznikov, le ti se morajo žrtvovati vsevedni avantgardi,  zato si  ne zaslužijo niti številke na grobu. Šteje nacija pravijo, kot kakšni poblazneli Goebblesi. Vendar naj bi samo posledice lakote odnesle več kot 20 milijonov ljudi. In seveda nam ni potrebno posebej poudarjati, da se celo pri teh tragedijah najdejo ljudje in slepi simpatizerji- uporabni idioti, ki zanikajo takšne dogodke. Lakote pod komunizmom so zelo drugačne od lakot , ki jih je svet poznal prej, ko v časih pred kapitalizmom tehnologija ni dovoljevala zadostne produktivnosti v kmetijstvu. Te lakote se prav tako niso dogajale v vojnem stanju. Te lakote so bile človeško ustvarjene, v času ko so vse normalne države proizvajale presežke v kmetijstvu. In so lep opomin kaj naredi skoncentrtirana politična moč in upravljanje ekonomije  zbrana v rokah elit, ki imajo ”velike” načrte z ljudmi.

Fraza uporabni idioti se nanaša ne le na prosovjetske akademike pač pa jo je ekonomist Ludwig Von Mises uporabil tudi za označevanje t.i. dobronamernih , ”progresivnih” levičarjev, ki danes prevladujejo povsod na zahodu. Ti ljudje zelo nasprotujejo vsakršni sili, diskriminaciji, razllikovanju, trpinčenju in podobno. Torej gre v osnovi za drugačno levico, ki nasprotuje fašističnim metodam za dosego ciljev. Vendar jim Von Mises in Hayek pravita uporabni idioti zato, ker ti ljudje nevede in nehote s svojimi idejami , poučevanjem,  napadanjem kapitalizma, svobode, racionalizma tlakujejo pot tisti drugi vrsti kolektivistom- leninistom, fašistom in nacistom.

Takšni ljudje so danes zelo pristoni pri kultu mulitkulture in radi trdijo, da so vse kulture enakovredne. Ste se že kdaj vprašali kako absurdna trditev je to?! Če so vse kulture enako vredne pomeni, da kultura nima nikakršnega smisla. To pomeni, da je popolnoma vseeno ali se rodiš v krdelu prašičev ali pa te vzgajata izobražena starša v ”meščanskih” vrednotah . In da je popolnoma vseeno ali živiš v južnoafriškem getu ali pa v Sloveniji. Ljudje, ki trdijo, da so vse kulture enako vredne demantirajo samega sebe, saj si s tem jemljejo vso legitimnost, da podajajo vrednostne sodbe o družbi. Potemtakem se ne bi smeli jeziti, da živimo v kapitalizmu, saj je to zgolj pač način življenja, in vsi so enako vredni. In ne verjamem, da so ti ljudje navdušeni nad nacistično Nemčijo, čeprav je to zgolj ”druga ” kultura, ki bi jo morali spoštovati. Torej vidimo, da je koncept enakega spoštovanja totalno absurden, saj potem spoštovanje nima nikakršnega smisla. In noben človek , niti multikulti kult ne spoštuje vseh oblik kulture ali mnenj enako. Seveda se takšni ljudje sami pri sebi počutijo prekrasno in se imajo za neverjetno napredne, vendar revnim in neizobraženim ljudem po svetu uničujejo življenja. Kako naj namreč nekemu ubogemu revnemu otroku iz geta , kjer že od rojstva zanemarjajo dostojno življenje in izobrazbo rečemo, da se mora v življenju truditi , ljubiti znanje in trdo delati, da bo napredoval po družbeni lestvici, če mu multikulturni uničevalci pravijo, da je njegova kultura enaka vsem drugim. In kako naj se sploh revni spremenijo in izboljšajo svoje življenske navade, če jim ”rahločutni” levičarji plačujejo(samo ne iz svojega žepa) , zato  da ne delajo in jim plačujejo zato da se ne spremenijo na bolje?!

Ja Lenin bi bil res presenečen, kako neverjeten vpliv imajo na razmišljanje ljudi v kapitalističnem zahodu njegovi ”uporabni idioti”. V ZDA  je bil pred dobrimi trinajstimi leti zelo razvpit primer mladega dečka s Kube, Eliana Gonzaleza. Starši so umrli na poti , ko so se s stotinami ljudmi po morju s splavom odpravljali s Kube proti Miamiju. Veliki vodja Clinton , progresivni vseved ni želel užaliti Castra in je zaukazal dečka poslati nazaj domov. Celotna soseska kubanskih priseljencev in dečkovi sorodniki so se   tej deportaciji uprli in fizično preprečili norost kralja Clintona. TV voditeljica nekega znanega šova Eleanor Clift je takrat izjavila, da je bolje biti reven na Kubi kot v Miamiju in se jezila kar na Kubanske priseljence v Miamiju, češ kaj sploh počno tu. Takšnji ljudje se ne vprašajo zakaj prebivalci Miamija ne tvegajo svojih življenj in se na sodih odpravijo proti rajskemu otoku, in seveda jih prav malo brigajo usode Kubancev, ki si drznejo tvegati lastna in življenja sorodnikov in prijateljev na Kubi zato , da pridejo v Miami. Seveda so socialistične diktature ljudje zapuščali povsod , kjer so le mogli, tudi za ceno življenj. Mnogim so šli preko Berlinskega zidu in na stotine tisočev t.i. Boat people se je podalo iz Vietnama in se jih utopilo, ko so skušali prebegniti iz komunističega raja. Če imate srce in sočutje za te hrabre junake se spodobi malo poizvedeti o njih.

V istem času, ko so ljudje trpeli pod živalskoidnimi totalitarizmi so uporabni idioti na udobnih univerzah na zahodu slavili ”dosežke” in izjemnost totralitarnih sistemov. Ti ljudje so in še danes poučujejo ”nov ” rod ”intelektualcev” . Mnogo ljudi, ki so prebegnili iz SZ so krute politično korektne ameriške oblasti poslale nazaj, razen tistih, ki so prej naredili samomor.

Nič od teh žalostnih zgodb ni seveda pritegnilo kakšnega posebnega zanimanja od naših zahodnih uporabnih idiotov. Kruto dejstvo je namreč, da so levici vedno bile najpomembnejše ideje, ne pa ljudje. Politične ideje in družbeni inženiring so za levico že od nekdaj bistveni komponenti. Sicer je logično vprašanje tudi, kako to da  imamo po več kot 200 letih najrazličnejših ”progresivnih” poskusov (to velja za vsako državo) še vedno večne bitke med levo in desno, kajti če bi bile kolektivistične ideje uspešne sploh ne bi bilo potrebe po alternativnih idejah, oziroma sploh ne bi bilo povpraševanja po ”Republikancih” in ”Janšah” , saj se verjetno vsi strinjamo, da so vizije z leve bolj simpatične na prvi uč. Kajti te ideje pač niso od včeraj. Celo zahodni kapitalisti niso imuni na bolezen retrovirusa STM (samoupravljanje s temelji marksizma, kot pravi naš izjemni Mičo Mrkaić). Ted Turner , lastnik velike tv mreže CNN je sam sponzoriral tv zgodovinsko serijo, kjer je bila hladna vojna predstavljena tako , da ne bi užalila sovjetov, in kjer ne bi bilo nobenih znakov zmagoslavja zahoda nad komunizmom. Seveda so oddajo resni zgodovinarji raztrgali, a vendarle uporabni idioti- aktivistični profesorji veselo ”učijo” mladino ”prave” resnice.  Lenin je torej uspel s svojimi uporabnimi idioti bolj , kot si je želel sam. Kajti uporabni idioti vsakodnevno ustvarjajo in ”izobražujejo” nove uporabne idiote. Kdaj bomo mladi rekli stop izkoriščanju akademikov za širjenje lastnih prepričanj? Kdaj bomo zahtevali mavrično družbo tudi na naših šolah in medijih?

Dobri dečko

  • Share/Bookmark