KAJ SO IN KAJ NISO JAVNE DOBRINE !

Dragi dečki in deklice s čikaškega in tudi vsi tisti s kumrovškega, danes bomo preganjali meglo iz političnih debat, debat o tem kaj je javno in kaj ne. Ker boste v soočenjih mnogokrat slišali nagnusne izraze kaj vse je ”nacionalni” interes, ali kaj vse je javni interes in seveda polno puhlic o javnih dobrinah, se splača podučiti se vsaj malo kaj javne dobrine sploh so.

Po definiciji je v ekonomiji javna dobrina vsaka dobrina, ki ni izključujoča in katere uporaba ne zmanjšuje njeno kvantiteto in dostopnost uporabe. Da neka stvar ustreza pogojem javne dobrine, se v primeru povečane uporabe ne povečajo stroški izdelave le te. V realnem svetu, takšnih dobrin kjer bi bila njihova uporaba neskončno mogoča in neizključujoča sicer ni, vendar obstajajo nekatere dobrine, ki zelo blizu ustrezajo tej definiciji. Klasičen primer javne dobrine je radio ali pa televizija- ( ker je naš ”javni” RTV plačljiv, ni ravno javna dobrina t.i. freeriderstva). Stroški radijske oddaje in zakup signala seveda obstajajo, vendar se le ti ne povečujejo v primeru večje poslušanosti, prav tako sta radio in televizija vsaj ponavadi neplačljiva s strani uporabnikov. Zato takšne dobrine imenujemo javne, saj se zelo razlikujejo od normalnih dobrin, kjer se stroški večajo z množičnostjo izdelave. Torej zdravstvo, šolstvo, kultura, kmetje in Mercator NISO javna dobrina! Večino storitev, ki ustrezajo definiciji javne dobrine sploh ne zagotavlja država, kot vlada zmotno prepričanje, zato ne bodo predmet naše diskusije. Nekatere storitve, ki jih izvaja država zgolj deloma ustrezajo pogojem javne dobrine. Klasični primeri , ki delno ustrezajo pogojem javnih dobrin in jih zagotavlja država so: Obramba pred zunanjo agresijo ( vojska), obramba pred notranjo agresijo ( policija), izvrševanje in reševanje konfliktov (sodstvo), civilna zaščita in osnovno šolstvo.
Če pogledamo značilnosti javne storitve, ki jo izvaja država si lahko za vzorčen primer vzamemo policijo. V prvem pogoju, torej neizključevanju uporabnikov, bi vsaj v teoriji policija morala spadati pod javno dobrino. A vendarle policijo upravlja država, in država lahko izbira kdo bo varovan in kdo ne, ali v kakšni meri. Močne centralne oblasti so vedno policijo uporabljale za izvrševanje svojih preferenc in ideologije in te storitve niso bile vedno zgolj nevtralne in enake za vse. V tem pogledu javna storitev policije ne ustreza popolnoma definiciji javne dobrine, saj je v nasprotju z radijsko oddajo število policistov omejeno. Torej v vsakem trenutku ali nesreči ni zmožno vsem zagotoviti enako mero policijske varnosti- torej storitev. Prav tako v realnosti ne zmore popolnoma ustrezati drugemu pogoju, to je neizključevanju uporabnikov. Ker policijo sestavljajo ljudje in jo ljudje tudi vodijo, je izključevanje popolnoma mogoče. V modernih demokratičnih in civiliziranih državah je sicer takšno izključevanje manj pogosto in možno, a to ne spremeni dejstva , da je ta storitev lahko volatilna.

EKSTERNALIJE

Sedaj si bomo pogledali v kakšnih primerih je država upravičena do poseganja na trg. V kakšnih primerih država upravičeno subvencionira šolstvo ali neke dejavnosti in v kakšnih primerih upravičeno obdavčuje podjetja, ki onesnažujejo ali delajo posredno škodo. Esternalija po definiciji pomeni strošek ali korist, ki ga ima neka tretja oseba, neudeležena v menjalnem odnosu. Menjalni odnosi na trgu in v normalnih družbah potekajo voluntarno, torej prostovoljno za oba udeleženca, a pri nekaterih transakcijah obstajajo določene posledice(eksternalije), ki jih občutijo tiste osebe, ki niso bile del teh transakcij. Te posledice so lahko pozitivne ali negativne, opišimo najprej prve.

Torej, če dokažemo, da imamo od financiranja osnovnega šolstva koristi vsi v družbi, zaradi ;  manjšega kriminala , večje uspešnosti, temeljnih vrednot ( ki povezujejo družbo), civiliziranosti mladine…  in da koristi nimajo samo sodelujoče osebe (porabniki- učenci, ponudniki- šole), potem je takšna dobrina dobrina pozitivnih eksternalij. Ne pomeni pa seveda, da je takšna dobrina javna, način financiranja in distribuiranja dobrine ne določa njene dostopnosti niti ne količinske ne/omejenosti! Torej država lahko financira, ne pomeni pa da tudi IZVRŠUJE delovanje dobrin, ki imajo pozitivne eksternalije. Če se na primeru šolstva dokaže, da ima pozitivne eksternalije, vemo, da ga je pametno financirati preko davkov. A če se dokaže, da bi izvrševanje šolstva  lahko bolj učinkovito, z nižjimi stroški, boljšimi uspehi, večjo izbiro šolskih programov in predvsem z večjo močjo odločitev porabnikov(staršev) nad ponudniki(šolski cehi) potekalo na trgu, potem je dobro, da država storitev financira in ne izvršuje. Osnovno šolstvo torej ustreza zgolj enemu pogoju javne dobrine, to je ”neomejeni” dostopnosti, čeprav  osnovno šolstvo država določi kot obvezno(cigani so izjema)- torej glede te dobrine porabnik nima možnosti izbire, kot pri ”normalnih” javnih dobrinah. Drugemu pogoju javne dobrine, torej da cena z uporabo ne narašča pa seveda ne ustreza. Prav tako mora država dokazati upravičenost financiranja   kulturnikov ali pa modernih ZOOjev kot je metelkova. Država lahko ZOO Metelkova financira le, če dokaže da imamo od tistega  dragega smetnjaka koristi vsi državljani Slovenije. Torej, da vsi v SLO. živimo bolje zaradi financiranja žonglerjev, predavanj o kapitalizmu in proučevanj sintagme med Žižkom in Lacanom. Ker pa seveda podatki kulturnega ministrstva za leto 2005 kažejo, da je država namenila milijardo in 200.000 nekdanjih slovenskih tolarjev za to postrealistično smetišče pa se lahko zaskrbljujoče vprašamo zakaj in kakšne eksternalije naj bi to imelo za celo družbo. Ko pogledamo, da je naša ‘’socialna” država za ZOO namenila kar tri krat ( da res je 3krat) več sredstev leta 2005 za Meto kot za Onkološki inštitut(Mrkaić, To so bile svete krave), pa se lahko nemirno vprašamo zakaj imajo cirkusantje prednost pred bolniki z rakom? Verjetno koristi za družbo pri meti sploh ni, kvečjemu škoda, saj sovražijo kapital in trg- torej sovražijo služenje človeštvu in družbi. Tudi zakaj država financira kulturnike, ne vem. Med njimi je tudi (vsaj po nedavnih podatkih) celo Pero Lovšin in Magnifico, seveda dva velika reveža po mnenju naše države. Za nadaljne primere poskušajte poz. eksternalije oceniti sami.

Ker smo pozitivne eksternalije že na kratko razložili, si poglejmo še drugo vrsto posledic- to so t.i. negativne eksternalije. V primeru pozitivnih eksternalij je pametno, če jih država subvencionira, medtem ko je v primeru negativnih eksternalij dobro, če jih država obdavči. Ko neka tretja oseba neprostovoljno prejema posledice dejanj drugih, se to smatra kot negativna eksternalija. Lep primer takšnih posledic je onesnaževanje. Če kupiš avtomobil, je to stvar kupca in ponudnika, od takšne transakcije imata oba koristi, a z uporabo avtomobila bolj onesnažen zrak dihajo tisti, ki avta sploh niso kupili. Ko pregledujemo vplive dobrin in storitev na ljudi, hitro opazimo, da ima vsaka stvar nek vliv na družbo,  četudi zelo minoren. Država mora razumno tehtati posledice obdavčevanja določenih dejavnosti, saj hitro lahko pridemo v ekstremistične absurde, ko bo nekdo rekel, da je potrebno prepovedati roza puloverje in dolge frizure za moške, saj se mu zdijo ogabni in ga silijo na bruhanje. Če stvar ponazorim z ekstremom; v primeru, da država prepove in uniči vse avtomobile v državi ( 1.200. 000 avtekof) , bo nedvomno manj onesnaževanja s strani avtomobilov, a kaos zaradi manjka mobilnosti, izgub časa, večja uporaba avtobusov in slabša delovna zmogljivost zaradi zapravljenega časa slabe mobilnosti daleč pretehtajo male koristi neobstoja avtomobilov. Povedano drugače, država je primorana stvar regulirati dokler koristi vseh posledic regulacije še pretehtajo stroške posledic teh regulacij.
Torej dobro vidimo, da mnogo storitev za katere pravimo, da so javne v resnici to sploh niso, saj niti približno ne ustrezajo kriterijem javnih dobrin. Ljudje delajo ključno napako v tem, da tiste storitve, ki jih upravlja in financira država(v resnici davkoplačevalci) poimenujejo kot javne. Šole, vrtce, bolnice, sodišč ne upravlja ”javnost” karkoli naj bi ta čudaška fraza že pomenila. Mercatorja jaz ne upravljam in ne odločam, prav tako ne ”javnost”. Izdelke nam računajo prav tako kot Hofer, pa četudi je Mercator ”nacionalni” interes ( ko se gre za naše denarnice naši ”nacionalni” šampijoni ne izkazujejo nobene nacionalne solidarnosti).  Prav tako šole upravljajo določeni ljudje v šolskem ministrstvu, izjemno trdovratni sindikati in ljudje zaposleni na šolah- namesto porabnikov, o šolah odločajo ponudniki- kar je skregano z vso zdravo pametjo. Od kod ta norost, da monopol določenih ljudi nad storitvami poimenujemo ”javno” ali celo javno ”dobro” ne vem. Nek pek peče slasten kruh in ljudje njegovo delo cenijo, in za to mu tudi plačajo;  pa vendarle mu ne pravimo, da dela JAVNO dobro- čeprav ga. Absurdnost takšnih trditev si lahko pogledamo s primerjavo storitev PBS( poštne banke Slovenije), ki jo upravlja država in je ”javna” ( po tej vsesprejeti in čudaški definiciji) in poštnimi storitvami privatnih družb, ki nam zagotavljajo prejemanje marsikaterih izdelkov iz tujine. Storitve PBS poleg tega, da njeno delovanje že v osnovi plačujemo davkoplačevalci( ponavadi tolče izgubo) niso nikakor zastonj in dostopne vsem prav tako ne. Njene storitve so celo obupno drage in porazne (kar priča mnogo mojih izkušenj), odsotnost konkurence pa njihovo osornost do strank zgolj povečuje. Kakšno moč ima javnost nad PBS? Nikakršno. Kakšno moč pa ima ”javnost” do storitev recimo UPS ali Fedex? Popolno, saj lahko izbiraš med ponudniki, kar izboljšuje storitve in ti daje svobodo v odločitvah.

Odločanje in znanje peščice VS. odločanje trga

Sedaj smo dobro predelali in definirali kaj sploh javne dobrine in storitve so. Preučiti moramo še kako se razlikuje distribucija dobrin na trgu in kako jih zagotavlja država.

Odločitve, ki zajemajo življenja milijonov ljudi, so pri državi centralizirane, skoncentrirane na neko odločevalsko enoto, medtem ko odločitve na trgu potekajo disperzirano, preko spontanih procesov, kjer milijoni posameznikov sprejemajo milijone odločitev, ki zadevajo njih. Pri državi zgolj nekaj posameznikov sprejema odločitve, ki jih na trgu opravi milijone subjektov, in politiki in birokrati ničesar ne izgubijo, ko sprejemajo odločitve za druge in o drugih.

Na trgu se dobrine distribuirajo v skladu z željami in okusi potrošnikov. Naloga ponudnikov je, da skušajo čim bolje ugotoviti okuse in potrebe ljudi in jim stvari zagotoviti po čim boljših cenah in kakovosti. Prva značilnost trga je v tem, da sodelovanje med ljudmi poteka brez prisile. Odnosi so voluntarni, prostovoljni. Nismo vajeni, da bi nam trgovec s kuhinjami grozil, da če ne bomo kupili njegovih izdelkov nam bo vzel denar ali nas poškodoval. Pri tej točki že pridemo do ene temeljnih razlik trga in države. Država pomeni monopol nad močjo. Svoje dekrete zagotavlja s prisilo. Na trgu odločitve sprejemajo ljudje, vsak posameznik odloča zase kaj bo s svojimi prihodki počel. Država (vsaj zelo etatistična) pa nasprotno odločitev ne želi prepuščati posameznikom, pač pa sama želi sprejemati odločitve O posameznikih!  Peščica ljudi, ki ne nosi nobenih težkih posledic svojih odločitev torej sprejema življensko pomembne odločitve za milijone drugih- ki potem nosijo posledice. Primer našega zdravstva je lep dokaz kako država s prisilo vstopa v odločanje posameznikov in želi izvrševanje neke storitve upravljati sama. Verjetno bi se nam zdelo čudno, če bi morali plačevati posebne davke za kruh, obleke, avtomobile, hiše in bi jih potem lahko uporabljali kolikor bi ”hoteli”. To bi seveda povzročilo izjemen naval(saj bi vsak plačal določen % dohodka, uporabljal pa bi kolikor bi ”želel”- to teoriji seveda), umik ponudnikov in investicij in pomanjkanje dobrin- to je bila stalnica v državah s centralno planskim usmerjanjem ekonomskih virov. Predstavljajmo si, da bi vsakdo plačal 60% svoje plače in bi lahko uporabljal katerikoli avtomobil bi si želel, porabil hrane kolikor bi hotel…Zanimivo , da nam takšno absurdnost država želi prodati kot javno dobrino, dostopno enako vsem. Seveda ni potrebno biti genij, da lahko sklepamo kakšne zlorabe in neumnosti se dogajajo v zdravstvu, ki ”deluje” po zgoraj opisanem principu. Ker storitve niso normalno plačljive plačaš-dobiš, to rezultira v prekomerni uporabi in norih čakalnih vrstah. Zanimivo je, da je na primer v Angliji ( ki ima podoben zdravstveni sistem) bilo ugotovljeno, da imajo premožnejši veliko večjo dostopnost in možnost pri najdražjih operacijah kot revnejši. V vsakem segmentu operacij, ima premožnejši večjo možnost, da prejme ”javno” storitev kot drugi. To seveda ni nič nenavadnega, saj se plačila zdravnikov uravnavajo kolektivno z nekakšno uravnilovko, in ne glede na produktivnost in uspešnost, ki ju lahko določi zgolj povpraševanje trga. Ugotovljene so velike zlorabe položajev in korupcije. Vendar pri nas, kjer živijo sami poštenjaki takšne zlorabe seveda niso mogoče .
Neverjetna je namreč ideja, da ljudje nimajo denarja da si plačajo zdravstvo ali šolanje imajo pa denar, da plačajo zdravstvo, šolstvo+neskončna ”reševanja” nacionalnih šampijonov in priviligiranih skupinic IN ŠE državo, da jim vse to priskrbi. Predstavljajmo si, da kupimo novo oblačilo pri nekem trgovcu. In nato pride neka tretja oseba, ki pravi da ji moramo plačati, saj nam bo on priskrbel še več oblek (tako govorijo politiki, predvsem pri zdravstvu). Mi mu odgovorimo, da potrebujemo samo eno, in on nam vzame denar in šele čez dober mesec nam pripelje polno starih cunj. Včasih so temu, ko nekdo vstopi v menjalno razmerje dveh zgolj zato da sam nekaj iztrži, ali zaradi izprijene želje po usmerjanju ljudi čeprav ga ne potrebujemo rekli kraja in ”mafijaštvo”. Pri nas se to očitno imenuje javno dobro.

Dobri dečko

  • Share/Bookmark

O ETIČNI SPORNOSTI KAMPIRANJA NA FILOZOFSKI FAKULTETI

V naslednjih vrsticah bomo analizirali zahteve študentov, ki zasedajo Filozofsko fakulteto. Njihova dejanja bomo postavili pred sodišče javnega mnenja!

Študentje, ki zasedajo filozofsko fakulteto, se predstavljajo kot zastopniki študentov. Čikaški dečki se sprašujemo, koliko študentov take zahteve podpira? Ker na to tematiko ni bilo opravljene nobene empirične raziskave, lahko sodbo podamo na podlagi udeležbe na protestnem shodu. Po naših podatkih se na vsaki vaški veselici zbere več žurerjev, kot je število upornih korenjakov. Študentje združeni v protestno gibanje, torej ne morejo reprezentirati mnenja vseh ostalih študentov, ker se ti očitno z njimi ne strinjajo. Sodišče javnega mnenja se torej lahko upravičeno sprašuje: Od kje izhaja legitimnost protestnikov?

Zahteva po možnosti večje poglobitve v študij? Možnost že danes obstoji. Študenti imajo na voljo spodobno opremljene knjižnice, ki so dobro založene (strukturalizem, marxizm in  Lacanovstvo, kar mrgoli…).  (Neo)Liberalne pisce, ki so v Sloveniji prepovedani, pa si lahko po spodobnih cenah naročite na Book Depository, ali ”primarno akomulirate” e-book iz kakšne nelegalne strani.  V kolikor bi si študenti želeli poglobljenega študija, bi več časa preživeli v knjižnici – ne pa da so te do izpitov prazne in bi lahko poslovale s polovičnim osebjem. Čikaški dečki se sprašujemo, od kje takšna želja po poglobljenem študiju, če so knjižnice prazne.

Zahteva po brezplačnem študiju. Opozoriti je potrebno, da brezplačni študij ne obstaja. Kar je za nekoga zastojn, mora nekdo drugi plačati. Od študija imajo največje koristi študentje (višje plače) in ne družba (največ davkov se pobere od kapitala). Osnovno in srednjo šolo se družbi splača financirati, saj ima od nje pozitivne ekstranalije. Stvari, ki se jih osnovnošolci in srednješolci naučijo, omogočajo delovanje družbe, zmanjšujejo kriminal… Večino koristi, ki izhajajo iz študija pa odnese posameznik (višja plača). Družbene izgube, ki jih krije država so večje od doprinosa študenta družbi. Ali je po tem takem moralno financirati študij posameznika, da bo ta imel višjo plačo? Opozoriti je potrebno, da študij študentom krijejo tisti, ki ne študirajo in so po končani osnovni šoli odšli za trak. Kje je tu morala in kje pravičnost?

Zahteva po brezplačnem študiju:

Študij je v RS že sedaj na prvi in drugi stopnji brezplačen. Trenutni sistem ni samo najprijaznejši do študentov, ampak spodbuja moralni hazard. Ker ne obstaja nobene sankcije, ki bi ”luftarje” zaradi svoje nezrelosti in lenobe udarila po žepu se nam dogajajo fiktivni vpisi, maratonski študijski staži in podobno, se Čikaški dečki v vsej svoji neoliberalni zlobnosti zavzemamo za Nizozemski sistem štipendij. Vsak študent od države dobi denar s katerim si plača letnik. V kolikor letnika ne naredi mora v celoti izposojen znesek vrniti. Seveda pa je predlagana rešitev za bolno slovensko družbo ekstremistična, nestrpna, fašistična, proameriška…

Prilagamo tudi pravo alternativo sedanjemu sistemu! Free to Choose! Part 6: What’s Wrong with Our Schools.

YouTube slika preogleda

Lucky Luciano.

  • Share/Bookmark

CIRKUS JE PRIŠEL NA FILOZOFSKO FAKULTETO

Dragi meščani in meščanke – cirkus je v mestu! Krotilci bolonjske zveri, akrobatski luftarji, ideološke striptizete in brezdelni opičnjaki vas bodo v naslednjih dneh zabavali na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Karte so že v prodaji, priskrbite si jih!

Program cirkuške predstave:

Prvi bodo nastopili krotilci bolonjske zveri, ki so vešči v študiranju in želijo pogljobljen študij. Želijo se seznaniti ”podrobneje” z razmerjem med Marxom in Gabrilović pašteto. Seveda našim veščim krotiljcem zveri, ne pade na misel, da bi poskrbeli za svoje zdravlje (tako telesno kot duševno). Namesto na galono piva, ki ga tankajo po lokalih, bi v študijskem času raje v svoje roke prijeli kakšnega: Locka, Huma, Smitha, Friedmana, ali Sowella. Naši krotilci bolonjske zveri vam bodo za vaš denar proizvedli marksistične presežke, katerih dodana vrednost presega prve tri Newtonove zakone.

Drugi bodo nastopili akrobatski lufterji, v cirkusu nastopajo konstantvo v ozadju glavnega prizora. So najbolj množični, kar se vidi in sliši. Zvesto skandirajo na parole kat so: vsem brezplačni študij, fakulteta je meščansko-kapitalistična tvorba, vsem štipendije… Akrobatski lufterji bodo poskrbeli, da se boste v cirkusu počutili super!

Ideološke striptizete so posebnost našega cirkusa. So izgubljena dekleta, običajno neprivlačnega videza. Prepoznamo jih po mastnih zapacanih laseh, mozoljasto-prašni koži, nenavadnih pokrivalih, neesteckem nošenju nakita in preziru do lepih in inteligentnih vrstnic. Sovražijo ameriško, zahodno, liberalno, uspešno. Ljubijo uporno, luftarsko, neproduktivno. Njihovo obnašanje izhaja iz nizke samopodobe. Ideološke striptizete bodo poskrbele za moški del populacije, v socializmu pa je ja vse skupno!

Za veliki finale bodo nastopili brezdelni opičnjaki. Gre za populacijo študentov, ki kognjitivno niso sposobni študirati in bi v normalnih državah delali za trakom ali v trgovini s hitro prehrano. Njihov študijski čas je časovno neomejen. Zabavali vas bodo s svojim neznanjem in tragikomičnimi vprašanji.

Vabljeni!

Lucky Luciano.

  • Share/Bookmark

GLOBALIZACIJA JE KUL, FUL !

YouTube slika preogleda

Kratek dokumentarec, ki prinaša luč v meglene čase. Če je preveč free market vsebine na enkrat in vam ruši osebna prepričanja, si ga oglejte po delčkih, zdravilo po kapljicah.

Dobri dečko

  • Share/Bookmark

ZA ZORANA

Laži je brezveze komentirati, zato se raje prepustimo glasbi.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

WALL STREET LOSERS

Odgovor na vprašanje:  Zakaj smo brez delovnega mesta in moramo kampirati pred borzo?

YouTube slika preogleda

Kaj pa če je vse nenavadna resničnost?

Lucky Luciano.

  • Share/Bookmark
Objavljeno v Video. Brez komentarjev »

DRŽAVA JE PROBLEM, NE REŠITEV!

Slavne besede Ronalda Reagana, na inavguracijskem predsedniškem govoru 20. Jan. 1981. Po najnovejših anketicah se kar več kot 70% vseh američanov strinja s to trditvijo. Ko greš enkrat iz mesa na fržol, iz Reagana na Obamanijaka se tega šele začneš zavedati. Kaj pa mi Slovenci, ki že stalno prenašamo fržolarske vlade s kromperjevsko ekonomsko politiko, sploh vemo kaj je to meso?

YouTube slika preogleda

Vredno si je pregledati tole poročilo iz Financ, še zadnje smeti padajo iz omar pahorjevega kabineta, mencingerjanstvo brez meja!

http://www.finance.si/330255/Kdo-si-je-razdelil-%C2%BBrazvojnih%C2%AB-163-milijarde?src=pj151111

Keynesjanstvo po domače je v Sloveniji doseglo nove višave. V kolikor bodo na volitvah odločujoče politične moči, organizirane v krogu Pozitivne slovenije, se nam obetajo udarniške akcije v smislu: vojne igre, barvanje rečnih kamnov, cepljenja proti malarji, sajenje sladkornega trsa v alpah…

Ja v keynesjanstvu ni važn za kaj denar namenimo, važen da stvar laufa. V Pahorjevem paketu keynesjanskih ukrepov pa je laufalo predusem: bankam in parazitom, ki so se prisesali na državna sredstva. Pa naj še kdo začne blebetat, da je problem v morali, problem je v prebogati državi – država je problem in ne rešitev.

Dobriii dečko in Lucky Luciano.

  • Share/Bookmark

BUSTED! LEVIČARJI BODITE MOBILNI: POJDITE NA LUNO IN DAJTE NORMALNIM MIR!

http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/Documents/incomemobilitystudy03-08revise.pdf

Predstavljamo vam dokaze statističnega centra ameriške vlade, ki govorijo o premoženjski mobilnosti v ZDA med letoma 1996 in 2005. Ustvarjalci kaosa in bede so zelo glasni v časih dandanašnjih. Radi pokažejo pred nekaj leti s strani vlade izdano poročilo, ki govori kako se dohodki top 1% večajo hitro, in dohodki najrevnejših počasi. Tule so podatki od let 1979 do 2007 ;

http://www.cbo.gov/doc.cfm?index=12485

A ultimativni problem je, da to kaže zgolj statistične kategorije, in NE živih ljudi, iz mesa in krvi! Predstavljajte si, da vam nekdo reče: ”Vsako uro avtomobil povozi enega slovenca”.

”Uf, potem je pa ta Slovenec res že utrujen od toliko trkov”!

Seveda je logično, da nihče ne misli ene in iste osebe. Vedno je povožen nekdo drug. A zakaj hudiča ljudje namesto, da uporabljajo logiko in zdravo pamet nasedajo kvaziintelektualcem s čunga lunga diplomami iz banana fakultet, ki ponavljajo laži toliko časa dokler ne postanejo resnice.

Mobilnost med dohodki je izjemno velika, in mobilnost je tista ki nam pove koliko enakosti ima družba, in NE  velikost razlik med dohodki. Recimo Indijska kastna družba je zelo nemobilna ali pa srednjeveški fevdalni sistemi(vseeno so bolj mobilni od S.Kor. socializma), prav tako razni arhaični sistemi kot je bil recimo socializem. Za socializem radi pravijo, da so bili vsi enaki, a ta enakost je bila posledica NEMOBILNOSTI oz. prisilnega izenačevanja. Polega tega se je v sistemih močne centralne vlade- socializem vedno oblikovala posebna avantgardna kasta, ki je imela vse. Kasta, kjer si imel odvisno od tvoje politične dejavnosti in služenja veljakom in ne ekonomskih dosežkov. Torej je tudi mantra o enakosti daleč od resnice.

Bulšitiranje psevdointelektualcev pravi, da se je v zadnjih 30 letih dohodek za top 1% gospodinjstev povečal za 275%, za top 20% gospodinjstev za 65% in za lowest 20% za zgolj 18%. To naj bi dokazovalo večanje neenakosti in zato moramo sesuti celotno zahodno družbo blablabla…

Poglejmo onstran oblakov: Če pogledamo top 1% od top 1 procenta, torej zares tiste največje prasice iz leta 1996, in te ljudi spremljamo v zgolj 9 letih, vidimo, da so se jim dohodki v 9letih PREPOLOVILI. Povedano drugače: Izpadli so iz top top liste, nadomestili so jih uspešnejši. Torej  bolj slabo kaže za levičarsko dogmo: Bogati vedno bolj bogati na račun revnih.

Gremo naprej,

Med leti 1996 in 2005  so se prihodki tistih v top 1 in top 5 % ”razredih” ZMANJŠALI! Dohodki tistih , ki so bili na začetku v top 20% so se povečali za 10%, medtem ko so se v zgolj 9 letih dohodki najnižjih 20% povečali za neverjetnih, superizjemnih 91% !

US Treasury študija iz leta 2003 je preverila dohodke 400 najbogatejših Amerov, torej res marmelado vseh marmelad in ugotovila, za NORMALNE ljudi nič presenetljivega: od leta 1992 do 2000 se je v ZDA med top 400ljudmi znašlo več tisoč Američanov! Od vseh tisočih , ki so bili med top 400, jih je manj kot 1 na 7 bilo tu več kot dvakrat.

Tudi starejše študije Michaela Coxa  in Richarda Alma od let 1975 do 1991, kažejo da zgolj 5% vseh tistih, ki so bili med lowest 20%, je tam ostalo tudi po 16 letih. Večina se jih je povzpela med top 40%.

Podobne vzorce mobilnosti, ki so največji ravno med najnižjimi in najvišjimi sloji, najdemo prav tako med korporacijami in velikimi ”zahodno izkoriščevalskimi družbami”- analiza teh, pa še pride:)

Dobri Dečkooo

  • Share/Bookmark

TEČAJ SAMOOBRAMBE PROTI LEVIČARJEM 1.

Pozdravljeni v našem novem družbeno koristnem programu, PROGRAM POZITIVNIH EKSTARNALIJ, kjer vam bomo predstavili osnovne tehnike samozaščite pred debilizmom. V tem norem svetu, kjer razni šamani dobre volje na vse možne načine zlorabljajo ljudi za svoje totalitarne namene, se je potrebno znati ubraniti pijavk.  Naše delo je brezplačno, vendar ne zastonj!

Nič hudega sluteči levičarski terorist: Zahod je pokvarjen, amerika je imela sužnje, belci smo zverine in zasužnjujemo svet, belci bi morali plačati odškodnino celemu svetu, tudi rastlinam!

Normalen človek, vrhunsko podkovan v tečaju samoobrambe: Suženjstvo nikoli v človeški zgodovini ni bilo izjema- bilo je, in ponekod je še PRAVILO! Last človeka nad človekom je bilo v vseh kulturah nekaj čisto normalnega. Sužnje so imeli indijanci, evropejci, afričani, azijci… celo budistični menihi! Edino relevantno vprašanje torej ni od kje izvira suženjstvo, pač pa od kje prihaja SVOBODA! Edina civilizacija, ki je kdajkoli obsodila suženjstvo in ga tudi končala- tako na ravni morale kot na ravni ekonomije, je evropska racionalistična civilizacija. In prvi misleci, ki so obsojali suženstvo so bili veliki filozofi in ekonomisti škotskega razsvetljenstva- Adam Smith, Edmund Burke, David Hume. Filozofi liberalizma so dokazali, da se suženjstvo ekonomsko ne izplača. Da je suženjstvo cokla razvoja. Da suženjstvo kot prisilna oblika dela ne razvija človeškega kapitala, ki je poglaviten pogon napredka in blaginje. Edina civilizacija, ki je imela med seboj krvave bitke, spore in proteste zaradi suženjstva- je ZAHODNA CIVILIZACIJA. Medtem, ko so se arabski sultani, afriški poglavarji in azijski čarovniki spraševali kaj hudiča je s temi evropejci, da se pobijajo zaradi nekih sužnjev- so se na našem kontinentu ustvarjale velike ideje- LIBERALIZEM na pohodu!

Ampak mi smo naredili toliko škode črncem!

Kot prvo ”mi” smo drugi ljudje kot naši predniki. Mi nismo nikomur ničesar dolžni, prej drugi nam. Če zločinca ni več, ne moreš obsoditi njegovih potomcev. Vse svetovni narodi imajo krvave madeže po rokah. Evropejci smo bili večino časa pravzaprav bolj tlačeni in oškodovani s strani osvajalcev! Turški, mongolski, hunski, mavrski, arabski, perzijski napadi in stoletni vdori v Evropo so v naši kulturi pustili grenak priokus. Na svetu namreč ni naroda, ki ne bi bil vsaj enkrat premagan. V 16.st. so zloglasni ”zamorci” – ljudje z morja (arabski pirati) po obalah sredozemlja v suženjstvo odpeljali 3krat več evropejcev, kot sta ZDA in VB skupaj prepeljali sužnjev! Pravzaprav že sama beseda za Slovana- slave, suženj izvira iz dejstva, da so bili Slovani vedno najboljše prodajno blago.

Ampak kupovali smo sužnje iz Afrike!

Afriške sužnje so prodajali Afričani in Arabci (, ki so mimogrede največji trgovci s človeškim blagom)! Kajti prodaja sužnjev je bila – in je tam še vedno nekaj tako normalnega kot pri nas nakup pralnega praška v trgovini! Beli trgovci so bili zelo slabo prilagojeni na tropske razmere, in nikoli niso šli iz obale v notranjost, saj je bila pričakovana življenska doba krajša kot v Napoleonovih vojnah.

Ampak imeli smo profite od sužnjev!

Noben suženj ni izumil bencinskega motorja. Noben suženj ni izumil penicilina, telefona, avtomobila, letala, lokomotive. Noben suženj ni dobitnik nobelove nagrade! Predeli sveta , kjer je suženstvo še vedno prisotno ali pa je bilo prisotno najdlje so ob enem najmanj razviti deli planeta Zemlje. Nemčija ni nikoli imela suženjstva in kolonij, prav tako ne Švica, Švedska, ZDA(je bila celo sama kolonija), Japonska je zacvetela po vojni… Južni del ZDA, ki je imel sužnje, je že od nekdaj najmanj razvit predel amerike. Kajti sužnji opravljajo zgolj najmanj zahtevna manualna dela, kjer se ne povečuje mejne produktivnosti kapitala in kapitalskega donosa. Suženjstvo je tipičen primer slabe alokacije virov. To je kot bi celotno Slovenijo nagnal krampati bombaž na njive in bi rekli, kako imamo profit od tega! Mnogo različnih talentov in znaj ljudi bi bilo vrženih v nič. Družba, ki določenim skupinam ne dovoli svobode- zavrže stran mnogo talentov, znanj in pridnih rok – zato pa so zahodne liberalne družbe superiorne diktaturam, ki so nažalost mokre sanje levičarjev.

Ampak, ampak, jaja, plantažniki, izkoriščanje , žeže, ampakkk…

Ja dragi moj prijatelj. Če bi kdaj zatisnil ušesa in nehal poslušati Žužke, odprl uči in prebiral prepovedane knjige bi vedel, da so imeli plantažni gospodarji popolnoma isti pogled na človeka kot naši vrli levičarji. Da, res je plantažniki so bili navadni centralni socialistični planerji. ah neeeee šmrk… Gospodarji sužnjev so na sužnje gledali tako kot naša levičarska kvazintelektualna srenja(sranje) gleda na ljudi. Levičarji radi pravite, da človek ni sposoben sam poskrbeti zase, da ga mora država ujčkati od zibeli do groba, in da potrošnik ne ve za sebe kaj je zanj najbolje- in zato potrebuje vas, da nam pokažete pot. Vidiš, dragi moj prijatelj- gospodarji sužnjev so na sužnje gledali TOČNO TAKO;  kot na nebogljene otroke. Priskrbeli so jim hrano( živilske karte), obleke , kolibe ( pri nas temu pravimo socialna neprofitna stanovanja), in prav tako so skrbeli, da se niso poškodovali- kajti sužnji so bili namreč dragi, zato so za najslabša dela na plantažah, tista najbolj nevarna dela vedno najemali mnogoštevilne in poceni IRSKE delavce . Sužnje so želeli narediti za čim manj individualno sposobne in individualno misleče, trdne in neodvisne osebe, zato ker bi lahko ogrožali položaj gospodarjev (centralnoplanske države)

levičar:Kličejo me iz Pozitivne Slovenije, potrebujem..šmrk, potreeebujem novo dozo Marxa, da se stabiliziram- vse to bom povedal Jožici Mencingerju, in ko zmagamo boste šli pred komisijo za rasistična vprašanja!

g.Normalni : Ma ti potrebuješ štemarco, da ti razbije beton v glavi- debil.



  • Share/Bookmark

ECONOMICS FOR DUMMIES N2

Free to Choose. The Power of the Market.

Svobodna pobuda in prosti trg ter še več v 30 minutah. Legendarna serija Miltona Friedmana.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark