ČIKAŠKI VELIKANI 2. del

Thomas Sowell

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Milton Friedman

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

POKLON GENIJU

There is no such thing as free lunch! (Mit o prezplačnem kosilu)

YouTube slika preogleda

Robin Hood’s myth. (Mit o učinkoviti redistribuciji)

YouTube slika preogleda YouTube slika preogleda

Absolutna enakost uničuje svobodo.

YouTube slika preogleda

Printanje denarja = obdavčitev (nasvet Obami in lepemu Borčiju)

YouTube slika preogleda

Genij razbija socialistično mitologijo

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

KUMROVŠKI OKOSTNJAKI

Arheologi, iz območne enote Ljubljana center, so prišli do presenetljive najdbe. Severno- zahodno od centra Ljubljane, znotraj avtocestnega obroča, v območju Murgl, so odkrili presenetljivo najdbo. Gre za žive okostnjake, ki so se podali v predvolilno tekmo. Okostnjake odlikuje velika politična kilometrina, natančno poznavanje marksizma, odlično poznavanje primarne akumulacije kapitala iz državnih družb, poznavanje nacionalnega interesa in rahločutni odnos do delavnega človeka.

Arheologi so nad najdbami navdušeni, saj gre za odlično ohranjene primerke, ki so jih s pomočjo datiranja z oglikovo metodo, uverstili v obdobje med leto 1945 in 1991. Arhologi so pojasnili, da najverjetneje gre za kumrovške okostnjake. To vrso najdb odlikuje specifična konstitucija kosti, ki je posledica ideološke indoktrinacije, po kateri so omenjene najdbe poimenovane.

Obstoj kumrovških okostnjakov že dalj časa buri slovensko družbo, saj naj bi ti imeli veliko vlogo pri mrtvaškem plesu slovenske politike, ki nas je pod krinko nacionalnega interesa, pripeljala na rob javnofinančne vzdržnosti. Arheologi ocenjujejo, da so kosti na plan prišle zaradi erozije slovenske levice, ki se je dogajala v mandatu 2008-2011. Kumrovški okostnjaki so po poročanju enega od arhologov ocenili, da je čas za frontalen nastop, saj jim bi pretirano skrivanje preprečilo načrtovano sekundarno akumulacijo kapitala.

Arheologi napovedujejo zanimivo politično tekmo. Napovedujejo, da kumrovški okostnjaki ne bodo šparali z večnimi parolami, kot so na primer: socialna država za vsako ceno, vsak povprečni debil ima pravico do študija, podjetniki so zlo Slovenske družbe, potrebujemo velika in nevspešna podjetja, IT tehnologija je kapitalistična propaganda, zaščita kmetijskih zemljišč pred napadom mladih družin, državna lastnina je najuspešnejša oblika samoupravne proizvodnje.

Lucky Luciano

  • Share/Bookmark

A NA KONCU SMO VSI LJUDJE

Pripadniki  Wall street movementa se očitno zavzemajo za zaščito privatne lastnine (this is not your shit*** stuff).

Očitno so postali pohlepni in premoženja niso več pripravljeni deliti.

Vir:

http://gregmankiw.blogspot.com/2011/10/even-leftists-believe-in-property.html

  • Share/Bookmark

”STATE vs. PEOPLE”

Po najnovejših podatkih naj bi delež zaposlenih v Slovenskem javnem sektorju, narasel na dobrih 20%. Torej vsak peti od 820.000 delovno aktivnih državljanov. Resnično delovno aktivnih naj bi torej bilo le okoli 600.000 državljanov. Procentualni delež zaposlenih se je po letu 2008 še povečal, saj je padlo število zaposlenih v privatnem sektorju. Za primerjavo, Japonska zaposluje zgolj 6% ljudi v t.i. javnem sektorju. Če bi delež plač javnega sektorja in privatnega razdelili v dvajset razredov slika postane obratno sorazmerna. Bolj kot naraščajo plače v JS do 3000 EUR in več, bolj padajo plače privatnega sektorja. Povprečje privatnega sektorja znaša okoli 900 EUR, medtem ko le to v JS znaša več kot 2000 EUR  (Statistični urad). Kakšne so razlike med tema dvema svetovoma ? Kaj to sploh je JS, in zakaj je njegova koristnost tako inferiorna napram trgu?

Verjetno ena največjih zmot o javnem sektorju prihaja prav iz imena samega. Daje vtis kot, da je vsem vse dostopno. Da se tam dela ”javno” dobro. Skupinica politikov in birokratov določa za nas kaj je javno dobro, na trgu to določi kupec in ne ponudnik !. Velik delež JS sestavljajo tudi državna podjetja- katerih produkti še zdaleč niso dostopni, zgolj zato ker je podjetje od ”vseh”. JS prav tako sestavljajo zdravstvo, šolstvo, telekomunikacije itd. , kjer potrošnik nima možnosti izbire. JS sestavljajo ljudje. In le ti imajo svoje preference in interese, ki se močno razlikujejo od potrošnikov ali podjetij na trgu. Na trgu potrošnik sam odloča kje bo nakupoval ali kakšne dobrine si bo privoščil. JS kot podaljšana roka države pa se napaja iz davčnih prilivov- torej denarja, ki ga država preko aparata prisile vzame ljudem. Ta denar potem četica politikov in birokratov namenja za različne projekte, ‘’storitve” – ki se zdijo smiselne njim ali določenim cehom(učiteljem, neproduktivnim zdravnikom, managerjem paradržavnim podjetjem…), ne potrošnikom. V tem primeru JS odloča in razporeja, kaj lahko ljudje počnejo s svojim lastnim dohodkom in financira mnogo dobrin, ki bi jih ljudje lahko zase financirali sami. Ena največjih razlik med trgom in JS je v tem, da JS nima motivacije ne vzpodbud, da se prilagaja potrebam ljudi. Kot prvo, storitve ponuja kot monopolist. Vemo zakaj  monopolov ne maramo, zakaj torej državne imenujemo kot ”javno” dobro? Za to, da so zaposleni v vseh sferah JS obnašajo potrošniku prijazno in prilagodljivo potrebam nimajo nikakršnega motiva, saj jim ne grozi nobena ”konkurenčna” vlada ali ”resor” in denarja za svoje ‘’storitve” ne prejemajo na podlagi prostovoljnih in voluntarističnih transferjev pač pa preko davkov. Zato razne floskule ”pripeljali bomo sposobne gospodarstvenike v JS” ali ”potrebujemo le boljše ljudi, ki bodo vedeli kaj je javno dobro” ne vzdržijo.  Problem ni v ljudeh JS, pač pa v samem sistemu, obsegu poseganja le tega, in v tem s kakšnimi vzpodbudami in motivacijami je s strani okolice nekdo obdan. Isti učitelji, zdravniki, birokrati, managerji državnih družb bi se obnašali popolnoma drugače, če bi recimo v šolstvo, zdravstvo in na trg uvedli pravo konkurenco. Če neko podjetje na trgu ponuja avtomobile, jih ponuja zato ker jih ljudje cenijo in so zato pripravljeni plačati. In prodajajo tiste produkte in takšno količino, da to kar najbolj ustreza potrošniku. Kdor dela drugače in ponuja ljudem neljube stvari, ne more delati v večnost pač pa propade in preneha po nepotrebnem zapravljati omejene resurse družbe. Kaj na drugi strani stane državo, da izda dekret, da se morajo vsi avtomobili uničiti , saj onesnažujejo in nadomestiti s kočijami in konji? Prav nič, saj država sama ne proizvaja dobrin pač pa jih troši, zato za neracionalno delovanje ne nosi nikakršne odgovornosti. Najslabše in počasne storitve so praviloma vedno tam, kjer je težko vpeljati privatno iniciativo, kot so recimo ceste. Produktivnost privatnega sektorja se meri v tem koliko potrošniki samovoljno zapravijo za njihove produkte, medtem ko se v JS produktivnost meri koliko se ZAPRAVI in koliko novih se ”zaposli”. JS nujno parazitira na žuljih privatnega sektorja, in njegova koristnost je zelo omejena (izvrševanje pogodb, reševanje sporov, zaščita,  ekonomsko upravičene intervencije na trgu) saj se v svoji ponudbi storitev ne srečuje z alternativnimi možnostmi izbire, ne srečuje z možnostmi izgub, z racionalizacijo in tekmovanjem v odličnosti kot to velja za trg. Storitve JS nikakor ne morejo biti v sozvočju s potrebami ljudi, zato vedno znova greši in po nepotrebnem zapravlja vire(materialne, čas, človeški kapital, ljudi) in jih usmerja tja kjer jih ljudje sploh ne potrebujejo ali ne cenijo ( če ne bi jim jih priskrbel trg). Odločitve se na trgu sprejemajo v skladu z ekonomskimi načeli in zakoni, medtem ko se  v JS odločitve sprejemajo politično in ignorantsko do ekonomske racionalizacije. Politikom je interes biti izvoljen in trošiti tako, da se čim bolj impresionira volilce- gradnje raznih piramid, cest v neznano, štadionov, ”reševanj” podjetij in kupovanje glasov z uklanjanjem interesnim  skupinam in trošiti tako, da se slabe posledice prenesejo na prihodnje vlade.  Politiki prav tako kot potrošniki razmišljajo čisto racionalno, le da ta racionalnost redko pripelje do družbeno koristnih rezultatov. Bistvena razlika med potrošnikom in volilcem je  v tem, da potrošnik izbira fizične produkte in storitve, ki jih sam preizkuša in nosi strošek zanje, volilec pa ideje in obljube. Potrošnik svoje slabe odločitve na trgu takoj občuti na sebi in spremeni svoje obnašanje, izdelke in storitve lahko izbira in jih ne kupi. Medtem ko volilec ne dobi vedno tistega kar je volil, saj je lahko med poraženci. Ne more se odločati racionalno, saj s svojimi odločitvami nehote in nevede vpliva na stanje milijonov drugih ljudi. Politična moč ni kot izbira okusa sladoleda, kjer vsakdo kupi in dobi tistega ki mu je všeč. Kdor je zmagovalec, odloča – a na trgu so zmagovalci vsi. Zato so nespametne odločitve na trgu redkejše, kot odločitve volilcev. Potrošnik škoduje ali koristi le sebi, posledice volilca nosijo vsi, tudi še nerojene generacije. Lahko si zaposlen v podjetju, ki ga država ščiti pred konkurenco in imaš od volitev koristi , ali pa si nadebuden podjetnik , ki želi vstopiti na trg, pa mu je to preprečeno. Ko pride do težav na trgu in ko le ta ne zmore rešiti vseh težav ljudi, se mnogi hudujejo, a kritika bi pravzaprav morala biti usmerjena na državo, saj so njeni neuspehi kjerkoli v zgodovini neprimerno višji. Neuspehi trga so redki in veliko manjši kot vse težave in vojne, ki jih je povzročila država. Država je monopol, medtem ko se monopol na trgu pojavlja zelo redko (ponavadi s preferiranjem države določenih družb) in takšna podjetja v primeru prostega trga kaj hitro ujame in prehiti konkurenca. Država vzame vire iz produktivnega privatnega sektorja- ki jih ustvarja in s tem povzroča t.i. mrtve izgube. Višina in obseg državnega poseganja na trg in jemanja denarja z davki določa višino  trošenja države in s tem ”mrtvih” izgub. To so izgubljene možnosti in investicije, ki bi jih sicer trg lahko realiziral in vlagal v razvoj in izboljšave in uporabil vire do karseda velike koristnosti za končnega potrošnika. Višino teh izgub, država pač ne šteje in te vire porabi za politične cilje politikov ali določenih močnih skupin pri koritu.

Vemo pa, da nihče ne upravlja z denarjem drugih tako dobro in preudarno kot s svojim, a JS oz. država počne prav to.

Država in politiki ljudi še vedno obravnavajo po srednjeveško-socialistični logiki. Država vas obravnava kot nezrele otroke, ki so popolnoma nezmožni skrbeti sami zase in zato potrebujejo nadzor- angelov varuhov iz državnih trdnjav. Država in politiki še vedno sebe vidijo kot vrelec svetosti in posebnega znanja, ki ga vi smrtniki ne premorete. Pomislite kako sprevržena je filozofija v glavah socialistov in državnih planerjev vaših življenj. Prepričani so namreč, da z vašim denarjem upravljajo bolje kot znate vi sami. Prepričani so, da si ne morete privoščiti zdravstva, šolstva, pokojnine- lahko pa si privoščite zdravstvo, šolstvo, pokojnino+ še njih in veliko državo, ki vam bo priskrbela vse to( floskule o ”zastonj” kosilih v realnem svetu ne obstajajo). Dragi ljudje, politiki in razni šarlatani iz banana fakultet s sladkimi besedami in ”velikimi” podvigi(značilnimi za tiste stare mračne čase človeške preteklosti) v resnici ne počno ničesar drugega kot umetno dvigujejo povpraševanje po samih sebi. So pač brezposelni in zgolj iščejo službo, ki je kot vsak normalen smrtnik ne zmorejo dobiti med ljudmi, na trgu- tam kjer bi se resnično pokazala njihova prava vrednost. Namesto, da prodajajo kruh, obleke, računalnike in stvari , ki jih ljudje potrebujejo- prodajajo sebe in svoje ideje, obljube- ne glede na pretekle izkušnje in polom le teh idej. Ljudje pač pozabljajo, rojevajo se nove generacije- zato ene in iste velike ideje in velike laži cvetijo večno. Morali se boste vprašati: Ali boste sami gospodarji svojih denarnic in življenj, ali jih boste prepustili dolgim prstom možem v kravatah in lepih suknjah, ki so v resnici brezposelni klošarji z masko imenitnežev. In zgolj delajo lažen vtis o lastni koristnosti.

Problematika same države ni zgolj v samem številu zaposlenih in masah plač , pač pa v posledicah negativnih ekstarnalij in negativnih posledicah preobsežne regulacije in nerodne zakonodaje. Problem JS je v tem  da pogosto delajo preveč in tisto kar škoduje. Razni državni sektorji za  ”zaščito” okolja močno omejujejo razpoložljivost zemljišč in dostopnost gradbenih dovoljenj- s čimer močno zmanjšajo razpoložljivost zazidljivih zemljišč in ob povečanju povpraševanja- dražijo zemljišča in s tem ugajajo obstoječim lastnikom in tistim, ki majo moč nad regulacijo, uničujejo življenja mnogim mladim družinam, ki si zaradi teh posegov JS na trg ne morejo privoščiti stanovanj. Ali pa brez sramu rušijo poslovne objekte in stanovanja za katere so ljudje zastavili desetletja življenja in ob enem še pobirajo denar za najemnino le teh. Odlični ameriški ekonomist Thomas Sowell je nekoč delal za vlado in kot ekonomist preiskoval posledice in učinke minimalne plače v predelih ZDA, kjer je bila le ta uvedena. Seveda je kot mnogi pred njim ugotovil, da je ta poseg rezultiral v nezaposlovanju mladih in neizkušenih kadrov- predvsem črnecev izhajajočih iz enakega okolja kot on. Službe so bile revnejšim in manj produktivnim mladim v letih pred rasistično pozitivno diskriminacijo ”ščitenja” revnih veliko bolj dostopne in s tem so jim bili omogočeni vzponi po družbeni lestvici. Seveda je bila brezposelnost po uvedbi min.plače večja, saj delodajalec ni smel zaposliti nikogar, katerega učinkovitost ni dosegala določene urne postavke. Niti za preprosto peko hamburgerjev, delodajalec ni mogel zaposliti mladega najstnika čigar donos podjetju ni presegal minimalne urne postavke, ki so jo nastavili vsevedi iz foteljev- ki za svoja dejanja niso čutili in nosili nikakršnih posledic. Mladi, ki so jim bile odvzete življensko pomembne delovne izkušnje, so čutili posledice- in njihove družine in prihodnost le teh. Ko so te rezultate raziskav predstavili zaposlenim na uradu za urejanje minimalne plače, je bilo za katastrofalne posledice njihovih lastnih dejanj malo posluha. Prva stvar, ki jo človek namreč naredi za svoje prepričanje je, da laže samemu sebi.  Mladi Sowell, takrat še komunist je izgubil vso utopično vero v zmožnost države in njeno ‘’skrb” za ljudi. Zaposleni na tistem uradu so se pač obnašali čisto racionalno- s svojega gledišča. In kateri zaposleni v JS bi res upal priznati, da je zaposlen zgolj na račun mnogih ljudi, ki  zaradi njegovega ”dela” te sreče nimajo. Mislim, da takšnega človeka ne bomo našli. Teh nekaj ljudi bi namreč morali izgubiti službe, zato da bi družba kot celota bila na boljšem. Velikih besed , obljub in iracionalnih puhlic je med politiki in branitelji interesov zaposlenih v JS polno, a dejansko nihče si ne želi priznati da dela škodo soljudem.

Ljudje pogosto radi ignorirajo osnovne zakone ekonomije, ki veljajo vedno in povsod in ignorirajo tudi zgodovino. Malokdo se zaveda, da je Južnoafriška vlada v obdobju apartheida vpeljala minimalno plačo prav z namenom, da manj izobraženim črnskim delavcem prepreči zaposlovanje s strani delodajalcev( ki so se za to raje odločali kot za drage in redkejše belce) in s tem zaščiti obstoječe zaposlene- belce. Največja diskriminacija se je vedno dogajala lahko samo v JS, in ne na trgu. V 20. letih so bili v ZDA v JS zaposleni skoraj izključno belci, medtem ko so se črnci že dolgo zaposlovali v igralskih in umetniških poklicih, trgovini, proizvodnji ali pa imeli svoja podjetja… Seveda JS ni bil tisti , ki je plačeval izgube zaradi diskriminacije, saj si jih je lahko privoščil. Ali si lastnik NBA moštva lahko privošči nenajemanje črnskih igralcev in najeti bele američane, je pripravljen za svoj rasizem plačevati tolikšno ceno, torej zagotovo pot v 6. ligo in izgubo vseh pokroviteljev in polnih dvoran? Mislim , da so nadaljne vzporednice z nacistično Nemčijo, ali drugimi oblikami držav s posebej poudarjeno vlogo države odveč. Diskriminacijo na podlagi rase, spola, nacionalnosti, religije, politične  strankarske pripadnosti itd. si lahko privošči zgolj JS , saj stroške diskriminacije plačajo davkoplačevalci. Pri tem koliko in kakšen naj bo obseg države moramo poslušati ekonomijo in ne šamanov iz zakotnih fakultet, ki za matematiko pravijo, da je kot poezija. Ekonomija se ukvarja z  učinkovito alokacijo redkih virov in ne z nekimi željami interesnih skupinic ali sanjaštvom.  Zdravstvene, šolske, telekomunikacijske storitve bi bile veliko bolje zastopane in ponujane potrošnikom kot so sedaj. Za te storitve ne veljajo nič drugačni ekonomski zakoni in principi kot za hrano, pijačo, obleke, storitve… , ki jih dobimo na trgu, kajne ?.  Če so viri po nepotrebnem odvzeti ljudem in trošeni v segmentih, kjer je koristnost  takšnega ravnanja za družbo manjša od samega vložka pomeni , da ubijamo po nepotrebnem.

Evriči, ki jih država nameni Metelkovi, bi bili veliko bolje za družbo uporabljeni v Onkološkem inštitutu( leta 2005 je država Metelkovi mesto namenila 3krat več sredstev kot onkološkemu inštitutu.) (Mrkaić, To so bile svete krave). A je sebičnost tistih , ki radi živijo na truplih drugih in ob enem predavajo o solidarnosti pač prevelika. V življenju smo vsakodnevno soočeni z ekonomskimi vprašanju, celo nevede in to pri vprašanjih ki na prvi pogled nimajo veze z ekonomijo. Če zdravnik na fronti zdravi pet ranjencev je primoran razmišljati racionalno. To je tehtati stroške in koristi svojih dejanj- če ne ubija. Če bo reševal ranjenca, ki je brezupen primer- bo zapravil čas, povoje in omejeno med. opremo po nepotrebnem, medtem ko bi lahko rešil tistega ki ga s trenutno opremo in znanjem lahko. Racionalizirati mora omejene vire- svojega znanja, izkušenj, materiala, časa in stopnje ranjenosti ubogih vojakov. Če posluša srce in čustva,  ne reši nikogar. Z dobrimi nameni se lahko povzroči veliko škode(navsezadnje so vsi veliki projekti in ideje v zgodovini imeli- dobre in lepe namene) . Kot je rekel nobelovec James Buchanan ”človek mora imeti hladno glavo in toplo srce, ki razmišlja o stroških in koristih svojih dejanj do drugih ljudi”.

Dobri dečko

  • Share/Bookmark

VSTANITE V SUŽENJSTVO ZAKLETI

Splošno sprejeto dejstvo; suženjstvo je velika črna lisa v človeški zgodovini. Za nastankom abolicionističnega gibanja, ki je s ameriško državljansko vojno, prekinila s to bolano prakso, stoji liberalizem. Ta doktrina je s to izprijeno institucijo obračunala tako z moralnega stališča, kot ekonomskega. Enega največjih udarcev sužnelastništvu je zadal, levičarjem osovraženi, Adam Smith, ki je v knjigi Bogastvo narodov, ekonomsko dokazal da je svoboden človek produktivnejši od nesvobodnega. Suženjstvu lahko sledimo daleč v zgodovino in tvegamo, da se v iskanju njenega izvora izgubimo. Kdaj je suženjstvo nastalo je napačno vprašanje. Pravo vprašanje je kdaj je nastala svoboda?

Spoštovani bralci, verjetno se sprašujete zakaj vas morim s tem dolgočasnim uvodom. Odgovor se nahaja v dejstvu, da svoboda v našo bolano domovino še ni prispela. V podalpskem raju se je kljub številnim konvencijam, o prepovedi suženjstva in prisilnega dela, ohranja perfidna oblika sužnjelastništva.

Slovenski delavec je suženj. Verjetno si trenutno mislite, da bom vsekal po vam bolanem in smrdljivem kapitalizmu, a se motite. Slovenski delavec ni suženj kapitala, ampak pogoltne države, ki ga pogubno izkorišča. Status Slovenskega davkoplačevalca je enak polovičnemu statusu Judovskega deportiranca v taborišče Auswitch. V kolikor je bil taboriščnik v lagerju zaprt štiri leta, je ta opravil ekvivalentno količino suženjskega dela, kot ga v v tovarni v osmih letih opravi slovenski delavec. Le malo kdo se zaveda, da od sedmih do enajstih zjutraj na delavnem mestu opravlja svobodno delo, od enajstih do treh pa suženjsko delo. Seveda slovenski delavec ni deležen bolane nacistične folklore, ki je pogosto (konstantno) eskalirala v orgije izživljanja in nečloveškega ravnanja. V podalpskem raju res ne rabimo še krvnika, saj smo si sami organizirali sužnjelastniški sistem, ki ga malikujemo. Tujcev zraven pa itak ne bomo spustili. Naše sveto tele je vseobširna in zavaljena socialna država. Glavna težava naše svete krave je njen neustavljivi apetit. Slovenska sveta krava veliko poje, veliko poserje, mleka pa praktično ne proizvaja.

Spoštovani bralci, žal je naša domovina res bolana, saj dopušča sufisticirano obliko izžemanja ljudi. Povdariti je potrebno, da je naveden primer slovenskega suženjstva relevanten za osebe, ki prejemajo (približno) minimalno plačo. Količina opravljenega suženjskega dela pri višjih plačah eksponentno narašča. Perfidnost našega sužnjelastnika, pa se ne konča zgolj pri obdavčitvi dela, ampak se nadaljuje z obdavčitvijo potrošnje. Naj cinično pripomnim, da v lagerju ni bilo treba plačati davka na upepelitev, medtem ko naš sužnjelastnik zaračuna bajnih dvajset procentov.

Spoštovani bralci, visoka obdavčenost dela je moralno sporna. Delo je del človeka, gre za njegovo lastnino. Državljani gre za krajo oziroma prisilno delo. Delavci uprite se vašenu sužnjelastniku in mu povejte, da imaste dost. Povejte mu, da ste ljudje. Povejte mu da imate pravice. Povejte mu naj vam ne krade vaših žuljev in znoja. Vstanite v suženjstvo zakleti.

Lucky Luciano

  • Share/Bookmark

BOJEVNIKI Z MLINI NA VETER

Nekega hladnega sobotnega dne (včeraj),  je vseeno sijalo sonce- in postalo je toplo. Verjetno so progresivni, solidarni in nesebični protestniki pred državno (da, državno) banko NLB uspešno regulirali vremenske razmere tistega dne. Seveda so z nezahodnimi nadznanstvenimi čiračara vudu napredno budističnimi tehnikami plesanja in igranja na bobne in ostalo šaro uspeli tako (o)čarati ljudi, da so bili tisti dan vsi srečni. Nadebudni mladci in mladinke, intelektualci in šeboljintelektualci so protestirali proti neoneoliberalizmu(to je ta najnovejša 6.1 različica, lahko bi rekli postneoliberalizmu). Da,  dragi bralci in bralke – ljudje(?) , rojeni v državnih jaslih (lebensborn kotišča za nove ljudi) , vzgajani v državnih kindergarten, ”učeni” v državnih primitivnih (ups , osnovnih) šolah, zastonjabortusirani v državnih partizanskih bolnicah, še bolj indoktrinirani učeni v vrhunskih državnih izobraževalnih mekah srednjih šol in top 2000 svetovnih univerzah, so se odločili – da je problem Slovenije 6.1 neoneoliberalizem! Le kaj je gnalo to napredno mladino in velike znanstvenike s filofaksa, fdvja, ‘’socialne” delavce, da  protestirajo proti ameriškim, evropskim in slovenskim reševalnim paketom? Da protestirajo proti državnemu reševanju bank in finančnih institucij? So mar neoliberalniprostotržni fundamentalisti? Nope, isti ljudje, ki nas že od leta 45 (in prej) zastrašujejo z nacionalnimi interesi, vsevedno državo, vsemogočnimi mencingerjanskimi planerji so sedaj prvi na barikadah upora proti…neoliberalizmu seveda. Isti ljudje, ki so vseskozi ubogo mladino ”izobraževali” v sovraštvu, nevednosti in mržnji do trga( beri ljudi) , sedaj krivijo prav tega za njihovo lastno zaostalost in nekonkurenčnost.
ČLOVEK JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, ZATO GA MORAMO NADZIRAT!(Edo komunist v filmu Moj ata soc.kulak) . To je bil dvorni moto teh vračev edine prave resnice.
Ljudi so ves čas držali na vrvici, saj so prepričani, da zase niste sposobni izbrati niti prave štruce kruha v trgovini, kaj šele da bi si izbirali šolanje, zdravljenje itd. Ti ljudje sedaj protestirajo proti politikam državnih intervencij, politikam keynesianstva in levičarstva. Politikam, ki so jih še včeraj(predvčeraj hehe) bolno zagovarjali. V bistvu jih še sedaj. Razni ekonomski analfabeti iz Gibanja za trajnostno prizadetost protestirajo proti državnim injekcijam za banke, a ob enem govorijo da moramo dokapitalizirati NLB (seveda je NLB tudi naš nacionalni interes, še pravijo borci proti nacionalizmu). So tile protestniki res tako radikalni, alternativni, protestirajo proti monopolom, rentam interesnim skupinam nedelujoči konkurenci, pravni in odzivni državi, učinkovitemu potrebam ljudi na trgu ustvarjenem šolstvu – ali preprosto radi nastopajo, se igrajo debile in si preprosto želijo – krvi in mesa (in premoženja drugih). Baje so izjemno izobraženi, a uporabni in sposobni študenti so takrat delali, ali pa počivali po napornem tednu. Kdo ima pravico, da od vseh ljudi v družbi zahteva denar, stanovanje in službo? Vse kar pravzaprav želijo je- še več države, davkov in subvencij. Seveda , saj so prav oni tisti, ki pričakujejo izplen od le teh. Borijo se proti pohlepu!!! Mar ni pohlepno, da si nekdo želi izjemno močne politične moči, skoncentrirane okoli peščice? Mar ni pohlepno in zahodnjaško materialistično, da napadajo denar in pohlep- a ob enem si želijo prav denarja drugih (pohlep že imajo). Če nekdo nima službe, to pomeni da za njegove usluge ni veliko povpraševanja s strani ljudi. Službe in delo imamo, zato ker nas ljudje potrebujejo- in so zato tudi pripravljeni plačati. Mar ni pohlepno zahtevati prisilno ustvarjena delovna mesta, če jih nihče ne potrebuje, zgolj zato ker tile pohlepneži pač želijo DENAR!? V bistvu vsi tile ”ugledni” učitelji in mladi protestniki želijo, da bi njihove lastne želje postale realnost. To je generacija ljudi z nabildano samopodobo in ”malo” preveč dobrim mnenjem o samem sebi. Ti ljudje se pohlepno ne zavedajo, da obstajajo tudi drugi ljudje- ki imajo(imamo) prav tako želje, in da se ignoranca svobode drugih ljudi ne imenuje solidarnost, Mi smo delovno ljudstvo(ali podobna neocomm iracionalna parola) pač pa perverzen totalitarizem skrit pod čustvenimi, nerazložljivimi gesli. To be continued…

Dobri dečko

  • Share/Bookmark

ALI SI (NEO)LIBERALNA PIZDA

Spoštovani bralci, predvidevam da ste seznanjeni z dejstvi. Za vaše socialne tegobe, žulje in znoj je kriv neoliberalizem. Neoliberalizem je akutni virus, ki ga prinašajo mladi in uspešni povzpetneži, lastniki kapitala in tiste pizde, ki želijo ukiniti dodatek za prevoz na delo. Neoliberalna pizda je oseba, ki nasprotuje borčevskim pokojninam, vseobsežnemu javnemu sektorju, visokim davkom, sponzoriranju Metelkove, brezglavemu trošenju državnega denarja, sofinanciraju podjetnikov, izplačevanju subvencij, javnemu zdravstvu etc. V primeru, da ste se našli v kakšnemu iz naštetih primerov, spadaste v skupino neoliberalnih pizd. Preostaneta vam samo dve opciji.
Prvič, priporočam vam zdravljenje v elitnem razredu slovenskih fakultet, kjer bo za vas dobro poskrbljeno. Zelo toplo priporočam zdravljenje na Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za socialno delo, Ekonomski fakulteti ali Pravni fakulteti. Sledeče institucije imajo kopico programov, ki so namenjene prav vam. V nadaljnem življenju vam bo lažje, saj se boste zavedali, da je za vse vaše tegobe kriv neoliberalizem. Programi, ki jih izvajajo sledeče institucije so brezplačne in dopadljive. Ob odlični induktrinaciji vam bo država nudila možnost bivanja v študentskem domu in koriščenje subvencionirane študentske prehrane.
Drugič, lahko vam čestitam, da ste normalni in spadaste v skupino ljudi, ki preferirajo svobodo. Ostane nam samo vprašanje, zakaj nas razne zgube in nesposobneži imajo za neoliberalce, kljub temu da smo po prepričanju liberalci. Zastavla se vprašanje, kaj je neoliberalizem?
Naj kar takoj razčistimo, neoliberalizem ne obstaja, je samo kulturološka izmišlotina, s katero skušajo levičarji ločiti tako imenovani levi liberalizem (kvaziliberalizem) od pravega liberalizma. Pravi liberalizem, ki ga vulgarneži imenujejo neoliberalizem, se zavzema za čim večjo maksimizacijo svobode. Pravi liberalci svobodo razumemo kot odsotnost državne prisile. Moja svoboda je omejena s svobodo drugega. Po liberalnem prepričanju država nima pravice posegati v ekonomske dogovore posameznikov, saj so ti nanje pristali prostovoljno. Naloga države je zgolj zagotavljanje pravne varnosti državljanom in arbitraža v sporih. Vlogo države lahko parafraziramo kot nočnega čuvaja. Naloga države je da nam zaščiti življenje, svobodo in lastnino. Svoboden sem takrat, ko mi država ne rovari po dohodkih, me ne sili plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja, mi ne ponuja subvencij za sončne elektrarne, mi ne preprečuje produkcije in konzumacije trave in mi pusti svobodno opravljati posel. Pravi liberalizem izhaja iz anglo-saške filozofske tradicije in škotskega razsvetljenstva. Njegovi začetki segajo v sedemnajsto stoletje. Najpomembnejši misleci liberalizma so John Locke, Adam Smith, David Hume, Montesquieu, George Berkeley in John Stuart Mill. Seveda povprečni smrtnik sledeče mislece ne pozna, saj se je nesrečno rodil v deželi, kjer šoljski sistem povdarja francosko razsvetljenstvo, ki goreče pred svobodo postavlja enakost. Povprečni Slovenec ima nesrečo, da se je rodil v bolani družbi, kjer se prezira uspešnost, ceni avtoritarnost in egalitarnost. Slovensko šolstvo Slovence maltretira s pritlikovci slovenske literature, ki v svojih izbranih delih povdarjajo skromnost, revščino, nesposobnost, resigniranost, egalitarnost in boj za socialne pravice.Spoštovani bralci, neoliberalizem je samo izmišljotina, katere namen je diskriditacija štiristo letne filozofske tradicije, ki je iz ploskve naredila svet in iz tlačana naredila državljana.
Kvaziliberalci, ki se v Sloveniji skrivajo v raznih Liberalnih akademijah, strankah kot so Zares ali Lds so liberalne samo po odnosu do osebne svobode. Ekonomsko svobodo pa zavračajo, saj menijo da so sposobni usmerjati preference ljudi. Ta trditev je tako absurdna, da ne zdrži niti primera sosedovega izleta v bljižno trgovino. Vsak posameznik ima svoje preference, na katerih se odloča. Sosed si je v poletnih dneh zaželel pivo. Odpravil se je v trgovino , kjer je na policah skladno s svojimi preferencami med izdelki A, B C in D izbral C. Kvaziliberalci v bistvu svoje absurdnosti trdijo, da so sposobni urejati ekonomijo, čeprav ne vedo niti kakšnega piva potrošnik rad pije. Njihov pravi namen, ki stoji za željo po nadzoru ekonomije je nadzo  nad ljudmi. Dragi bralci pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, zato pomislite dvakrat, preden se odpravite na protest za večje socialne pravice. Kvaziliberalci nam svojo inteligenco razodevajo tudi z razumevanjem svobode, ki jo pojmujejo kot vseobsežno. Po njihovem razumevanju človek ni svoboden, če si ne more privoščiti stanovanja – na take floskule lahko pripomnimo, da človek ne bo nikoli svoboden, saj želje rastejo hitreje od zmožnosti uresničevanja. Določene struje kvaziliberalcev, ki se skrivajo v četah poststrukturalistov zavračajo bilo kakšno omejitev svobode, tudi fizikalno. Trdijo, da so naravni zakoni kulturni konstrukt in da bo človek, ko bo te zakone presegel z višjo zavestjo svoboden. Ali  z drugimi besedami – lahko letel.
Neoliberalizem torej ne obstaja. Govorimo lahko samo o liberalizmu in lažnem liberalizmu, kvazi liberalizmu ali kaviarsocializmu. Kot liberalec si lahko ponosen na dosežke te doktrine, ki je svet pripeljala iz fevdalizma in despotizma.

Lucky Luciano

  • Share/Bookmark